V Amazoniji so prvič do zdaj uspeli posneti osupljive fotografije enega zadnjih nedotaknjenih plemen na svetu.
Indijansko pleme so posneli iz zraka globoko v amazonskem pragozdu v odročni brazilski pokrajini Acre v bližini meje s Perujem. Na eni od fotografij je videti živordeče pobarvane pripadnike plemena, ki so v letalo s kamero usmerili svoje loke in puščice, medtem ko je na drugih fotografijah videti, kako so zbrani pred svojimi slamnatimi bivališči na čistini sredi gostega pragozda.
Korporacija Monsanto od leta 2005 bojuje boj za uveljavitev patenta za več vrst prašičev v 160ih državah. Hoče se polastiti genskega zapisa ne le rastlin, ampak tudi živali.
Lastništvo nad semeni (geni, formulami) je neizčrpen vir dobička, ko enkrat kmet postane povsem odvisen od lastnika semena. In to se ne dogaja nekje daleč v ZDA, ampak v Nemčiji, Avstriji, nenazadnje pri nas...
Znanstveno je dokazano da, če dnevno popijemo 1 l vode, bomo v enem letu
zaužili več kot 1 kg bakterije Escherichia coli, ki jo najdemo tudi v
iztrebkih (dreku).
Kar pomeni, z drugimi besedami, da pojemo 1 kg dreka.
Kaj takega se ne more zgoditi, če pijemo vino. Zaradi alkohola v vinu
ni bakterij Eschericha coli pa tudi zato ne, ker trta prefiltrira vodo,
ki je v grozdju.
Tako je bolj primerno, da pijemo vino ter govorimo sranje,
kot da pijemo vodo in smo polni dreka...
70-letnik ujel 20-letnega vlomilca
Stekel je za njim, ga ujel in privezal
Berlin - MMC RTV SLO/STA
Neki nemški upokojenec je bos stekel za 50 let mlajšim vlomilcem, ga ujel in nato z lepilnim trakom privezal na stol.
Neki 20-letnik je ponoči vlomil v neko podjetje v mestu Rhoden. Videla ga je žena lastnika podjetja in zbudila svojega 70-letnega moža.
Ta je vlomilca presenetil in bos stekel za njim, ga dohitel, onesposobil in na koncu z močnim lepilnim trakom privezal na stol.
Nato sta z ženo poklicala policijo, ki je sicer takoj prihitela v podjetje, a ni imela prav dosti dela, saj je vse postoril že upokojenec. So bili pa precej presenečeni nad njegovo vitalnostjo. 70-letnik jim je razložil, da se že od nekdaj veliko ukvarja s športom.
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki dnevno spijejo največ pol
litra piva od 40 do 60% manjšo možnost za srčni infarkt.
Ena izmed sestavin piva preprečuje, da bi se med seboj zlepile rdeče
krvničke, ter tako tvorile strdke.
Nizozemski zdravniki in strokovnjaki s Harvarda so ugotovili, da pitje
piva, v zmernih količinah, niža krvni tlak.
Pri pivcih piva se redkeje pojavlja sladkorna bolezen.
Raziskava ameriške organizacije za zdravje srca je ugotovila, da
zmerno pitje piva krepi spomin.
Pri moških in mlajših ženskah pivo varuje pred osteoporozo.
50 raziskav s celega sveta je dokazalo, da ljudje, ki dnveno spijejo
kozarček ali dva piva, dlje živijo.
V pivu sta tudi mlečna in ocetna kislina, ki preprečujeta škodljivim
bakterijam v našem prebavnem traktu, da bi se prekomerno razmnožile in
povzročile diarejo.
Zmerno pitje piva naj bi omogočalo lažje prenašanje službenega stresa.
Zaradi vsebnosti magnezija zmerno pitje piva zmanjšuje možnost žolčnih
in ledvičnih kamnov.
Kozarec piva pred spanjem prežene nespečnost.
Pivo vsebuje snovi, ki se borijo proti škodljivim prostim radikalom v telesu.
Vroče pivo s štirimi žlicami medu preganja prehlade.
Brezalkoholno pivo zmanjšuje možnost prezgodnjega poroda pri nosečnicah.
Pivo vzpodbuja apetit.
Liter in pol piva tedensko upočasni nastanek želodčnih ran.
Pivo odžeja. Zaradi kemijske sestave hitreje preide v kri kot navadna voda.
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki redno zmerno(!) pijejo
pivo, manjšo telesno težo, saj hmeljev napitek pospešuje presnovo.
Pivo delno preprečuje vnetja v telesu.
Če lase splahnemo s pivom, bodo bolj svetleči, ter imeli večji volumen.
Brezalkoholno pivo povečuje nastajanje mleka pri doječih materah.
Ponarejeno taško zašijejo v nekšo drügo taško, ko pa pride taška na cil, te pa rasporajo, pa ponaredek vün vzemejo, potli pa odojo po redni ceni.Na zadnje urejal: MHA, dne: torek, 8. julij 2008 ob 22:33
Indijec namerava srednjo šolo končati na vsak način. Do zdaj se mu to še ni uresničilo, saj je zaključne izpite delal kar 38-krat.
Šiv Čaran je še 38-ič zapovrstjo odšel domov brez zaključnega spričevala. Kljub temu indijski upokojenec ne namerava pustiti šole: "Dokler sem živ, bom skušal končati šolo, kar mi bo morda pomagalo pri iskanju žene."
Do zdaj se Šivu vztrajnost še ni poplačala, a on ne popušča pri svoji ideji: "Nihče mi ne bo vzel pravice do tega , da končam šolo." Podporo pri tem mu nudijo tudi prijatelji, ki pravijo: "Zagotovo je najslabši učenec na svetu, a Bog bi mu moral dati priložnost, saj ga je v življenju že velikokrat preizkušal."
74-letnik je od desetih testov, naredil samo Hindi - predmet, kjer je dosegel 34 odstotkov. Pri vseh drugih predmetih je dosegel zelo malo točk: pri angleščini je dosegel 14 odstotkov, pri matematiki 25 odstotkov, znanost pa mu je povzročala največ preglavic, saj je pri tem testu dosegel le pet odstotkov.
Ob novem prometnem zakonu lahko poslušamo strokovnjake, ki začno
razlagati našo prometno vsakdanjost odločno in vase prepričano, a dlje
ko govorijo, bolj plahnijo in pogosteje se jim zatika - je mar mogoče,
da nihče zares ne ve, zakaj Slovenci vozijo vsaj nervozno in
agresivno, če ne samomorilsko? Mar ni čas za razlago?
Kazni v novem prometnem zakonu so neprimerno strožje kot do sedaj in z
vsakim naslednjim zakonom bodo še strožje. Privrženci strogosti
zahtevajo posredovanje dveh močnih sil, policije in tehnologije.
Policaji na cestah
Pred leti sem 14 dni vozil po ZDA in srečal eno samo policijsko
zasedo, nato priletel v Slovenijo in ko sem se iz Brnika peljal v
Ljubljano, sem videl kar dve. Presenetilo me je in postal sem pozoren.
Ko sem leto kasneje prevozil Nemčijo (nobene zasede), Avstrijo
(nobene) in prišel v Slovenijo (2 zasedi) sem začel prositi znance, ki
se odpravljajo na daljše poti, naj preštejejo policaje, ki jih bodo
spotoma videli in v vseh primerih so bili rezultati podobni mojim. V
Evropskih državah policaji ne čepijo v grmovju vsakih deset
kilometrov, a vendar na cestah ni takega klanja kot pri nas.
Ravno pred uvedbo novega zakona je potekala velika akcija, med katero
je policija dala na ceste vse razpoložljive sile (med Ljubljano in
Radovljico sem naletel na tri (3!) zasede). In rezultat: najbolj krvav
vikend leta - na cestah je bilo 546 patrulj, 1.029 policistov in 6
mrtvih udeležencev v prometu.
Policijska prisotnost očitno ne pomaga, a tega navdušenci represije ne
bodo nikoli priznali, raje poreko, da so policaji slabo razporejeni,
morali bi biti povsod. Kar jih poveže s tehnološkimi navdušenci.
Tehnika nad nami
Slovenija namerava prva opremiti avte z satelitsko navigacijo (GPS
sistemi). Če oblast točno vsak trenutek ve, kje ste, potem lahko tudi
izračuna, s kakšno hitrostjo se gibljete med dvema točkama. Ker je
taista oblast na tej poti postavila omejitev, tudi ve, če ste jo
prekršili. Tehnično gledano je povsem enostavno ob vsaki prekoračitvi
hitrosti izstaviti položnico.
Ker je možnost slediti tudi lokaciji telefona in oblast ve, kdaj je
telefon v uporabi, boste dobili še položnico za govorjenje med vožnjo.
Ker oblast združuje osebno in zdravstveno izkaznico, kjer so vpisana
zdravila, lahko položnica pade tudi v primeru, če ste pojedli kakšno
od tistih tablet, pri katerih ne smete za volan.
In tako naprej. Skratka, varni bomo, policaj se bo vozil z vami
sleherni trenutek, pravijo represivno-tehnološki navdušenci.
Pomislek: v Evropi obstaja narod, ki je na tehnološko pot že krenil in
svoje ceste na gosto posejal s kamerami in samodejnimi položnicami.
Angleži so njega dni vozili prislovično umirjeno in prometno so bili
ena najbolj varnih držav. Nakar je vlada hotela dobro stanje še
izboljšati in je posegla po represiji. Ceste gosto opremila s kamerami
in radarji - zdaj jim pa ni jasno, zakaj je mrtvih vsako leto več.
Anglija pada po lestvici varnosti, promet postaja vedno bolj
agresiven, represivci se čudijo in izgovarjajo na priseljence, ki naj
bi s seboj prinesli slabe manire in razbili angleško trdo zgornjo
ustnico.
Osnove psihologije
Kar je seveda neumnost: kako lahko kateregakoli vlada, angleška ali
naša, samo privija represivne ukrepe, ne ponudi pa nikakršne olajšave?
Ljudje smo narejeni kot para - ne morete nas privijati in privijati,
ne da bi kje počilo in izbruhnilo na najbolj nenavaden način! Korenček
in palica, pravi ljudski pregovor in prav ima. Namesto zviševanja
kazni v nedogled bi morala oblast subvencionirati nižja zavarovanja za
tiste, ki so celo leto brez prekrška in podobno. Da ne govorim o tem,
da je na avtocestah treba ukiniti omejitve, tako kot v Nemčiji. Vsak
voznik bo lažje zdržal počasno drsenje skozi naselje, če se bo
tolažil, da lahko na avtocesti pohodi gas. Kjer jih velika večina ne
bo čisto nič bolj drvela kot sedaj, kar kažejo izkušnje iz Nemčije.
Slovenska posebnost
Zgoraj napisano velja na splošno, a Slovenci imamo neko posebnost in
ta je vir zadrege za prometne strokovnjake. Zaznavajo jo nezavedno,
saj so del naroda, a razumsko ubesediti je ne morejo. Tudi jaz je
nisem, dokler...
...se enkrat lani nisem ustavil v enem tistih nizkocenovnih tujih
diskontov, ki so zrasli v naših predmestjih. Sprehajal sem se med
robo, zloženo na paletah in doživel sem občutek ponavljanja: da sem
nekoč že šel skozi to, da ... spomnil sem se! Ko sem se v Ameriki
vozil od kraja do kraja, sem v predmestnih marketih nakupil popotnico
in nekajkrat sem prišel tudi v trgovine, kjer nakupujejo najbolj
revni. ZDA so namreč svoj socialni mir ohranile tako, da obstajajo
cele verige, namenjene siromakom. Če v središču Seattla plačate 7
dolarjev za sendvič, se lahko v predmestju za isti znesek prenažirate
v "vse-kar-lahko-poješ" restavraciji. Pogledal sem po naši trgovini in
res: ista govorica telesa, cenena oblačila, preračunavanje cen.
Posebej mi je v oči padel človek, ki se je sklanjal nad hladilnikom in
okleval nad vakumsko pakiranim kosom najcenejše salame, v moji
mladosti imenovane pasja radost. Vzel jo je, gledal, obračal, videl
ceno, vrnil, že stopil korak proč, pa spet vzel v roke in znova
okleval. Adamovo jabolko se je trdo premikalo, goltal je slino. Moram
reči, da se mi je vse skupaj zdelo tako žalostno, da sem odkorakal na
blagajno.
Zunaj me je prešinilo, da je nekaj hudo narobe. To, kjer sem sedaj, se
začenja razlikovati od mojega ameriškega spomina. Ustavil sem se in
mozgal. Trajalo je, preden sem doumel: odklepam najcenejši avto na
celem parkirišču! V Ameriki ni bilo tako: ne zato, ker bi vozil
dragocen izposojen avto, marveč ker so tamkajšnji reveži sedali v take
podrtije, da jih v Evropi ne vidiš. Pri nas pa sploh ne.
Osuplo sem gledal po vrstah parkiranih vozil. Čakaj, čakaj, je to mogoče?
Sklenil sem počakati človeka, ki je travmatiziral nad pasjo radostjo.
Prišel je in sedel v novega audija.
Ne vem, če je kupil salamo ali ne.
Slovenski avti
Ko so nekaj mesecev kasneje odpirali še eno od nizkocenovnih
veleblagovnic in so se kupci zbrali nekaj ur prej, se stepli za robo,
prihranili nekaj evrov, je TV posnetek zaokrožil tudi po internetu.
Nek prijatelj mi ga je poslal s pripisom, glej te idiote. Pogledal sem
in mu odpisal: ti pa glej avte, ki so parkirani za njimi. Njegovo
začudenje je preseglo okvire e-pošte in moral me je poklicati: Miha,
to je neverjetno, saj so za prerivajočo množico parkirani za tak obup
daleč predobri avtomobili!
V Sloveniji obstaja previsoka kritična masa ljudi, ki si je privoščila
predrag avto glede na svoje finančne sposobnosti. Taki posamezniki
obstajajo povsod, le pri nas pa jih je toliko, da vplivajo na celotno
populacijo. Tak človek si je kupil avto na kredit (ali lizing) in MORA
vsak mesec zbrati točno določeno količino denarja za odplačilo. Kar
postane njegova môra. Ponavadi ne gre za strategijo posameznika,
marveč za obsedenost družin, zato pišem v množini: ne privoščijo si
počitnic, varčujejo na vseh koncih, tudi pri hrani, drug drugemu
gledajo pod prste, očitajo si, se prepirajo in neprestano kalkulirajo,
kako bodo zbrali za mesečni obrok. Hkrati pa že hrepenijo po novem
avtu, novem kreditu!
Kako bo mirno in zadovoljno peljal voznik, ki je pred vožnjo 10 minut
okleval, preračunaval in sline cedil ob najslabši možni klobasi? Če jo
je kupil, ima občutke krivde, kako bo pa sedaj odplačal kredit? Uničil
je družinski proračun! Če je ni, podzavestno sovraži avto okoli sebe,
za katerega se še hrani odreka! Nakar tak človek v takem razpoloženju
pred seboj zagleda nekoga, ki vozi počasneje kot on! Kako bo trobil!
Stiskal bo hupo in mislil, da gre za pravičniški bes odličnega
voznika, v resnici pa gre le za človeka, ki bi raje stiskal pasjo
radost kot volan.
Ker smo ljudje s svojimi zrcalnimi nevroni narejeni za posnemanje,
bodo taki kreditni zagrenjenci, če jih je zadosti veliko, diktirali
obnašanje na cesti vsem ostalim (tudi turistom, dodajam za one, ki se
sprašujejo, kako se tujci tako hitro navadijo lokalnih običajev).
Slovenska nevroza
Po psihiatru in nevrologu Erwinu Ringlu, ki je raziskoval lastnosti
narodov nekdanje avstroogrske, sta koroška in slovenska duša
nevrotična. Pritrdil mu je tudi dr. Trstenjak, ki govori o strašnem
občutku krivde, ki je za Slovence značilen.
Kaj, če ta dva učenjaka malce posodobimo? Občutek krivde in nevroza,
če sta nezdravljena, morata najti svoje opredmetenje. Predrag avto je
idealna oblika! Če bi si privoščili vozilo, ki ga kupijo brez težke
vesti, in ki ga lahko zamenjajo z drugim brez joka, če ga razbijejo,
kje bi bil potem prostor za nevrozo in krivdo? Predrag avto je sodobna
rešitev za podaljševanje prislovičnega nevrotizma - en sam nakup
omogoči, da nadaljujete tradicijo svojih prednikov.
In ste, kot je zapisal Ringl: občutljivi, zamerljivi in prepirljivi,
tako "polni zavisti, da bi drug drugemu izpraskali oči".
Slovenec ne nabavi predragega avta zaradi užitka, marveč zaradi
trpljenja, ki ga povzroča sebi in drugim.
In njene posledice?
Kolikim pasjim radostim se je moral odreči človek, ki je zbil punčko
na prehodu za pešce, izstopil, videl majhno poškodbo na odbijaču
svojega avta, šel do na tleh ležečega telesca in ga obrcal? Resničen
slovenski primer. Ali pa, in tole sem videl na lastne oči, avto zadane
srno, potniki tečejo ven in gledajo odbijač, nihče pa še pogleda ne za
živaljo, ki se opoteka v gozd.
Ekstremni primeri?
Kot med ljudstvom, tudi na estradi: Kaj pa slovenski pevec, ki v prvem
intervjuju po prvi (in edini) uspešnici prostodušno izjavi, da je
dobil prvi denar in z njim napolnil hladilnik lačne družine. V drugem
intervjuju pa že pove, da je na kredit kupil drag avto.
Da o dobrodelnosti ne govorimo: časopisna nabiralna akcija za reveže,
ki so živeli ob kruhu in vodi, nezaposleni, nakar je oče dobil službo!
Da! Za prvo plačo so vplačali kredit za avto, očeta je kap, druge
plače ni več bilo. Prosijo za pomoč za hrano, da preživijo ob avtu.
Nazadnje
Ne vidim nobene realne možnosti za hitro spremembo slovenske
avtomobilske nevrotičnosti: prodaja avtomobilov je cvetoča veja
gospodarstva in moram reči, da sem v tem primeru nasprotnik
kakršnegakoli omejevanja s strani oblasti - če nekdo hoče svoj denar
zapraviti za avto namesto za hrano, pa naj. Problem je le v tem, da je
avto lahko tudi (samo)morilsko orožje. Ker gre za nevrotično željo,
nakup seveda ne razreši ničesar; bistvo je kredit, trpljenje in
odrekanje, krivda, ki ga prinaša. In tako od avta do avta, od kredita
do kredita, nakar telo, razjedeno od pritiskov, naveličano začaranega
nevrotičnega kroga, naglo obrne volan. V kroniki lahko preberemo, da
je nenadoma zavil na sosednji vozni pas, ubil sebe in še koga.
V severni Angliji je vztrajen kmet z nasadi koruze ustvaril labirint v obliki Kipa svobode, ki je kar desetkrat večji od izvirnika.
Tom Pearcy je na obrobju mesta York, prav tega mesta, po katerem je ime dobila tudi zdajšnja svetovna metropola v ZDA, pet let načrtno sadil več kot milijon sadik koruze.
Rezultat je bil ogromen labirint. Dejanski Kip svobode je visok le 34 metrov. Pearcy, ki se lahko pohvali, da mu je v preklosti s koruzo že uspelo ustvariti zapletena vzorca vikinške ladje in slavne ure Big Ben, želi s tem izdelkom na angleško podeželje privabiti čim več turistov. Po izbruhu slinavke in parkljevke se je njihovo število namreč precej zmanjšalo.
Tomovo umetnijo si je mogoče ogledati od sobote, na odprtju pa je bil glavna zvezda imitator Franka Sinatre Phil Fryer, ki je zbranim odpel pesem "New York, New York".
Arheologi bodo izkopali 4.500 let staro ladjo, zakopano v grobnici blizu velike piramide v Gizi in jo poskušali sestaviti.
Napoveduje se, da bo treba izkopati na stotine kosov, šlo pa naj bi za sestrsko ladjo tisti, ki so jo izkopali že leta 1954 in skrbno sestavili. Kot menijo strokovnjaki, naj bi ladjo postavili v grobnico, da bi se faraon z njo lahko pripeljal v posmrtno življenje.
Ladja dolga 43 metrov
Z izkopavanji približno 600 kosov cedrinega lesa iz Libanona in akacijevega lesa iz Egipta naj bi arheologi začeli novembra, domnevajo pa, da je bila ladja dolga okoli 43 metrov. Na sredini palube naj bi bil kvadraten poveljniški salon, spredaj in zadaj pa bi se precej zožala.
Egipčani ja, toti so tüdi ves vrag zakopali v grobnico...
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MHA sobota, 31. maj 2008 ob 11:47
Osamljeno pleme prvič ujeto v objektiv
Rio de Janeiro - MMC RTV SLO
V Amazoniji so prvič do zdaj uspeli posneti osupljive fotografije enega zadnjih nedotaknjenih plemen na svetu.
Indijansko pleme so posneli iz zraka globoko v amazonskem pragozdu v odročni brazilski pokrajini Acre v bližini meje s Perujem. Na eni od fotografij je videti živordeče pobarvane pripadnike plemena, ki so v letalo s kamero usmerili svoje loke in puščice, medtem ko je na drugih fotografijah videti, kako so zbrani pred svojimi slamnatimi bivališči na čistini sredi gostega pragozda.
Na povezavi lehko vidite slike totega plemena.
stajerc13 ponedeljek, 2. junij 2008 ob 16:10
Korporacija Monsanto od leta 2005 bojuje boj za uveljavitev patenta za več vrst prašičev v 160ih državah. Hoče se polastiti genskega zapisa ne le rastlin, ampak tudi živali.
Lastništvo nad semeni (geni, formulami) je neizčrpen vir dobička, ko enkrat kmet postane povsem odvisen od lastnika semena. In to se ne dogaja nekje daleč v ZDA, ampak v Nemčiji, Avstriji, nenazadnje pri nas...
http://video.google.com/videoplay?docid=1669587865067156619&hl=en
stajerc13 ponedeljek, 2. junij 2008 ob 16:32
http://www.youtube.com/watch?v=qAVdyHbSQYg&feature=related
To pa je nekaj za videt.
stajerc13 sreda, 4. junij 2008 ob 12:46
Hmm.. le čigava so, da jih prodaja
http://www.bolha.com/oglas3282337
tota pa je dobra....
Nela ponedeljek, 9. junij 2008 ob 13:09
Analiza:
Znanstveno je dokazano da, če dnevno popijemo 1 l vode, bomo v enem letu
zaužili več kot 1 kg bakterije Escherichia coli, ki jo najdemo tudi v
iztrebkih (dreku).
Kar pomeni, z drugimi besedami, da pojemo 1 kg dreka.
Kaj takega se ne more zgoditi, če pijemo vino. Zaradi alkohola v vinu
ni bakterij Eschericha coli pa tudi zato ne, ker trta prefiltrira vodo,
ki je v grozdju.
Tako je bolj primerno, da pijemo vino ter govorimo sranje,
kot da pijemo vodo in smo polni dreka...
MHA nedelja, 6. julij 2008 ob 21:29
70-letnik ujel 20-letnega vlomilca
Stekel je za njim, ga ujel in privezal
Berlin - MMC RTV SLO/STA
Neki nemški upokojenec je bos stekel za 50 let mlajšim vlomilcem, ga ujel in nato z lepilnim trakom privezal na stol.
Neki 20-letnik je ponoči vlomil v neko podjetje v mestu Rhoden. Videla ga je žena lastnika podjetja in zbudila svojega 70-letnega moža.
Ta je vlomilca presenetil in bos stekel za njim, ga dohitel, onesposobil in na koncu z močnim lepilnim trakom privezal na stol.
Nato sta z ženo poklicala policijo, ki je sicer takoj prihitela v podjetje, a ni imela prav dosti dela, saj je vse postoril že upokojenec. So bili pa precej presenečeni nad njegovo vitalnostjo. 70-letnik jim je razložil, da se že od nekdaj veliko ukvarja s športom.
Dedi ruls
stajerc13 ponedeljek, 7. julij 2008 ob 13:22
12 RAZLOGOV ZAKAJ PITI PIVO.....
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki dnevno spijejo največ pol
litra piva od 40 do 60% manjšo možnost za srčni infarkt.
Ena izmed sestavin piva preprečuje, da bi se med seboj zlepile rdeče
krvničke, ter tako tvorile strdke.
Nizozemski zdravniki in strokovnjaki s Harvarda so ugotovili, da pitje
piva, v zmernih količinah, niža krvni tlak.
Pri pivcih piva se redkeje pojavlja sladkorna bolezen.
Raziskava ameriške organizacije za zdravje srca je ugotovila, da
zmerno pitje piva krepi spomin.
Pri moških in mlajših ženskah pivo varuje pred osteoporozo.
50 raziskav s celega sveta je dokazalo, da ljudje, ki dnveno spijejo
kozarček ali dva piva, dlje živijo.
V pivu sta tudi mlečna in ocetna kislina, ki preprečujeta škodljivim
bakterijam v našem prebavnem traktu, da bi se prekomerno razmnožile in
povzročile diarejo.
Zmerno pitje piva naj bi omogočalo lažje prenašanje službenega stresa.
Zaradi vsebnosti magnezija zmerno pitje piva zmanjšuje možnost žolčnih
in ledvičnih kamnov.
Kozarec piva pred spanjem prežene nespečnost.
Pivo vsebuje snovi, ki se borijo proti škodljivim prostim radikalom v telesu.
Vroče pivo s štirimi žlicami medu preganja prehlade.
Brezalkoholno pivo zmanjšuje možnost prezgodnjega poroda pri nosečnicah.
Pivo vzpodbuja apetit.
Liter in pol piva tedensko upočasni nastanek želodčnih ran.
Pivo odžeja. Zaradi kemijske sestave hitreje preide v kri kot navadna voda.
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki redno zmerno(!) pijejo
pivo, manjšo telesno težo, saj hmeljev napitek pospešuje presnovo.
Pivo delno preprečuje vnetja v telesu.
Če lase splahnemo s pivom, bodo bolj svetleči, ter imeli večji volumen.
Brezalkoholno pivo povečuje nastajanje mleka pri doječih materah.
...Juuuuuuuupiiiiiiiiiiiiiiiii...
W zdravo pivo
MHA torek, 8. julij 2008 ob 23:32
Ste prepričani, da nosite original?
V Mariboru so odprli bogato razstavo ponaredkov. Cariniki namreč letno zasežejo okrog 30 milijonov predmetov.
klik
Ponarejeno taško zašijejo v nekšo drügo taško, ko pa pride taška na cil, te pa rasporajo, pa ponaredek vün vzemejo, potli pa odojo po redni ceni.Na zadnje urejal: MHA, dne: torek, 8. julij 2008 ob 22:33
MHA petek, 18. julij 2008 ob 11:19
74-letnik namerava končati srednjo šolo
New Delhi - MMC RTV SLO
Indijec namerava srednjo šolo končati na vsak način. Do zdaj se mu to še ni uresničilo, saj je zaključne izpite delal kar 38-krat.
Šiv Čaran je še 38-ič zapovrstjo odšel domov brez zaključnega spričevala. Kljub temu indijski upokojenec ne namerava pustiti šole: "Dokler sem živ, bom skušal končati šolo, kar mi bo morda pomagalo pri iskanju žene."
Do zdaj se Šivu vztrajnost še ni poplačala, a on ne popušča pri svoji ideji: "Nihče mi ne bo vzel pravice do tega , da končam šolo." Podporo pri tem mu nudijo tudi prijatelji, ki pravijo: "Zagotovo je najslabši učenec na svetu, a Bog bi mu moral dati priložnost, saj ga je v življenju že velikokrat preizkušal."
74-letnik je od desetih testov, naredil samo Hindi - predmet, kjer je dosegel 34 odstotkov. Pri vseh drugih predmetih je dosegel zelo malo točk: pri angleščini je dosegel 14 odstotkov, pri matematiki 25 odstotkov, znanost pa mu je povzročala največ preglavic, saj je pri tem testu dosegel le pet odstotkov.
Vztrajnež
stajerc13 petek, 18. julij 2008 ob 13:29
Slovenija od kod lepote tvoje???(dobil po emailu)
Miha Mazzini - Slovenci in avtomobili
Ob novem prometnem zakonu lahko poslušamo strokovnjake, ki začno
razlagati našo prometno vsakdanjost odločno in vase prepričano, a dlje
ko govorijo, bolj plahnijo in pogosteje se jim zatika - je mar mogoče,
da nihče zares ne ve, zakaj Slovenci vozijo vsaj nervozno in
agresivno, če ne samomorilsko? Mar ni čas za razlago?
Kazni v novem prometnem zakonu so neprimerno strožje kot do sedaj in z
vsakim naslednjim zakonom bodo še strožje. Privrženci strogosti
zahtevajo posredovanje dveh močnih sil, policije in tehnologije.
Policaji na cestah
Pred leti sem 14 dni vozil po ZDA in srečal eno samo policijsko
zasedo, nato priletel v Slovenijo in ko sem se iz Brnika peljal v
Ljubljano, sem videl kar dve. Presenetilo me je in postal sem pozoren.
Ko sem leto kasneje prevozil Nemčijo (nobene zasede), Avstrijo
(nobene) in prišel v Slovenijo (2 zasedi) sem začel prositi znance, ki
se odpravljajo na daljše poti, naj preštejejo policaje, ki jih bodo
spotoma videli in v vseh primerih so bili rezultati podobni mojim. V
Evropskih državah policaji ne čepijo v grmovju vsakih deset
kilometrov, a vendar na cestah ni takega klanja kot pri nas.
Ravno pred uvedbo novega zakona je potekala velika akcija, med katero
je policija dala na ceste vse razpoložljive sile (med Ljubljano in
Radovljico sem naletel na tri (3!) zasede). In rezultat: najbolj krvav
vikend leta - na cestah je bilo 546 patrulj, 1.029 policistov in 6
mrtvih udeležencev v prometu.
Policijska prisotnost očitno ne pomaga, a tega navdušenci represije ne
bodo nikoli priznali, raje poreko, da so policaji slabo razporejeni,
morali bi biti povsod. Kar jih poveže s tehnološkimi navdušenci.
Tehnika nad nami
Slovenija namerava prva opremiti avte z satelitsko navigacijo (GPS
sistemi). Če oblast točno vsak trenutek ve, kje ste, potem lahko tudi
izračuna, s kakšno hitrostjo se gibljete med dvema točkama. Ker je
taista oblast na tej poti postavila omejitev, tudi ve, če ste jo
prekršili. Tehnično gledano je povsem enostavno ob vsaki prekoračitvi
hitrosti izstaviti položnico.
Ker je možnost slediti tudi lokaciji telefona in oblast ve, kdaj je
telefon v uporabi, boste dobili še položnico za govorjenje med vožnjo.
Ker oblast združuje osebno in zdravstveno izkaznico, kjer so vpisana
zdravila, lahko položnica pade tudi v primeru, če ste pojedli kakšno
od tistih tablet, pri katerih ne smete za volan.
In tako naprej. Skratka, varni bomo, policaj se bo vozil z vami
sleherni trenutek, pravijo represivno-tehnološki navdušenci.
Pomislek: v Evropi obstaja narod, ki je na tehnološko pot že krenil in
svoje ceste na gosto posejal s kamerami in samodejnimi položnicami.
Angleži so njega dni vozili prislovično umirjeno in prometno so bili
ena najbolj varnih držav. Nakar je vlada hotela dobro stanje še
izboljšati in je posegla po represiji. Ceste gosto opremila s kamerami
in radarji - zdaj jim pa ni jasno, zakaj je mrtvih vsako leto več.
Anglija pada po lestvici varnosti, promet postaja vedno bolj
agresiven, represivci se čudijo in izgovarjajo na priseljence, ki naj
bi s seboj prinesli slabe manire in razbili angleško trdo zgornjo
ustnico.
Osnove psihologije
Kar je seveda neumnost: kako lahko kateregakoli vlada, angleška ali
naša, samo privija represivne ukrepe, ne ponudi pa nikakršne olajšave?
Ljudje smo narejeni kot para - ne morete nas privijati in privijati,
ne da bi kje počilo in izbruhnilo na najbolj nenavaden način! Korenček
in palica, pravi ljudski pregovor in prav ima. Namesto zviševanja
kazni v nedogled bi morala oblast subvencionirati nižja zavarovanja za
tiste, ki so celo leto brez prekrška in podobno. Da ne govorim o tem,
da je na avtocestah treba ukiniti omejitve, tako kot v Nemčiji. Vsak
voznik bo lažje zdržal počasno drsenje skozi naselje, če se bo
tolažil, da lahko na avtocesti pohodi gas. Kjer jih velika večina ne
bo čisto nič bolj drvela kot sedaj, kar kažejo izkušnje iz Nemčije.
Slovenska posebnost
Zgoraj napisano velja na splošno, a Slovenci imamo neko posebnost in
ta je vir zadrege za prometne strokovnjake. Zaznavajo jo nezavedno,
saj so del naroda, a razumsko ubesediti je ne morejo. Tudi jaz je
nisem, dokler...
...se enkrat lani nisem ustavil v enem tistih nizkocenovnih tujih
diskontov, ki so zrasli v naših predmestjih. Sprehajal sem se med
robo, zloženo na paletah in doživel sem občutek ponavljanja: da sem
nekoč že šel skozi to, da ... spomnil sem se! Ko sem se v Ameriki
vozil od kraja do kraja, sem v predmestnih marketih nakupil popotnico
in nekajkrat sem prišel tudi v trgovine, kjer nakupujejo najbolj
revni. ZDA so namreč svoj socialni mir ohranile tako, da obstajajo
cele verige, namenjene siromakom. Če v središču Seattla plačate 7
dolarjev za sendvič, se lahko v predmestju za isti znesek prenažirate
v "vse-kar-lahko-poješ" restavraciji. Pogledal sem po naši trgovini in
res: ista govorica telesa, cenena oblačila, preračunavanje cen.
Posebej mi je v oči padel človek, ki se je sklanjal nad hladilnikom in
okleval nad vakumsko pakiranim kosom najcenejše salame, v moji
mladosti imenovane pasja radost. Vzel jo je, gledal, obračal, videl
ceno, vrnil, že stopil korak proč, pa spet vzel v roke in znova
okleval. Adamovo jabolko se je trdo premikalo, goltal je slino. Moram
reči, da se mi je vse skupaj zdelo tako žalostno, da sem odkorakal na
blagajno.
Zunaj me je prešinilo, da je nekaj hudo narobe. To, kjer sem sedaj, se
začenja razlikovati od mojega ameriškega spomina. Ustavil sem se in
mozgal. Trajalo je, preden sem doumel: odklepam najcenejši avto na
celem parkirišču! V Ameriki ni bilo tako: ne zato, ker bi vozil
dragocen izposojen avto, marveč ker so tamkajšnji reveži sedali v take
podrtije, da jih v Evropi ne vidiš. Pri nas pa sploh ne.
Osuplo sem gledal po vrstah parkiranih vozil. Čakaj, čakaj, je to mogoče?
Sklenil sem počakati človeka, ki je travmatiziral nad pasjo radostjo.
Prišel je in sedel v novega audija.
Ne vem, če je kupil salamo ali ne.
Slovenski avti
Ko so nekaj mesecev kasneje odpirali še eno od nizkocenovnih
veleblagovnic in so se kupci zbrali nekaj ur prej, se stepli za robo,
prihranili nekaj evrov, je TV posnetek zaokrožil tudi po internetu.
Nek prijatelj mi ga je poslal s pripisom, glej te idiote. Pogledal sem
in mu odpisal: ti pa glej avte, ki so parkirani za njimi. Njegovo
začudenje je preseglo okvire e-pošte in moral me je poklicati: Miha,
to je neverjetno, saj so za prerivajočo množico parkirani za tak obup
daleč predobri avtomobili!
V Sloveniji obstaja previsoka kritična masa ljudi, ki si je privoščila
predrag avto glede na svoje finančne sposobnosti. Taki posamezniki
obstajajo povsod, le pri nas pa jih je toliko, da vplivajo na celotno
populacijo. Tak človek si je kupil avto na kredit (ali lizing) in MORA
vsak mesec zbrati točno določeno količino denarja za odplačilo. Kar
postane njegova môra. Ponavadi ne gre za strategijo posameznika,
marveč za obsedenost družin, zato pišem v množini: ne privoščijo si
počitnic, varčujejo na vseh koncih, tudi pri hrani, drug drugemu
gledajo pod prste, očitajo si, se prepirajo in neprestano kalkulirajo,
kako bodo zbrali za mesečni obrok. Hkrati pa že hrepenijo po novem
avtu, novem kreditu!
Kako bo mirno in zadovoljno peljal voznik, ki je pred vožnjo 10 minut
okleval, preračunaval in sline cedil ob najslabši možni klobasi? Če jo
je kupil, ima občutke krivde, kako bo pa sedaj odplačal kredit? Uničil
je družinski proračun! Če je ni, podzavestno sovraži avto okoli sebe,
za katerega se še hrani odreka! Nakar tak človek v takem razpoloženju
pred seboj zagleda nekoga, ki vozi počasneje kot on! Kako bo trobil!
Stiskal bo hupo in mislil, da gre za pravičniški bes odličnega
voznika, v resnici pa gre le za človeka, ki bi raje stiskal pasjo
radost kot volan.
Ker smo ljudje s svojimi zrcalnimi nevroni narejeni za posnemanje,
bodo taki kreditni zagrenjenci, če jih je zadosti veliko, diktirali
obnašanje na cesti vsem ostalim (tudi turistom, dodajam za one, ki se
sprašujejo, kako se tujci tako hitro navadijo lokalnih običajev).
Slovenska nevroza
Po psihiatru in nevrologu Erwinu Ringlu, ki je raziskoval lastnosti
narodov nekdanje avstroogrske, sta koroška in slovenska duša
nevrotična. Pritrdil mu je tudi dr. Trstenjak, ki govori o strašnem
občutku krivde, ki je za Slovence značilen.
Kaj, če ta dva učenjaka malce posodobimo? Občutek krivde in nevroza,
če sta nezdravljena, morata najti svoje opredmetenje. Predrag avto je
idealna oblika! Če bi si privoščili vozilo, ki ga kupijo brez težke
vesti, in ki ga lahko zamenjajo z drugim brez joka, če ga razbijejo,
kje bi bil potem prostor za nevrozo in krivdo? Predrag avto je sodobna
rešitev za podaljševanje prislovičnega nevrotizma - en sam nakup
omogoči, da nadaljujete tradicijo svojih prednikov.
In ste, kot je zapisal Ringl: občutljivi, zamerljivi in prepirljivi,
tako "polni zavisti, da bi drug drugemu izpraskali oči".
Slovenec ne nabavi predragega avta zaradi užitka, marveč zaradi
trpljenja, ki ga povzroča sebi in drugim.
In njene posledice?
Kolikim pasjim radostim se je moral odreči človek, ki je zbil punčko
na prehodu za pešce, izstopil, videl majhno poškodbo na odbijaču
svojega avta, šel do na tleh ležečega telesca in ga obrcal? Resničen
slovenski primer. Ali pa, in tole sem videl na lastne oči, avto zadane
srno, potniki tečejo ven in gledajo odbijač, nihče pa še pogleda ne za
živaljo, ki se opoteka v gozd.
Ekstremni primeri?
Kot med ljudstvom, tudi na estradi: Kaj pa slovenski pevec, ki v prvem
intervjuju po prvi (in edini) uspešnici prostodušno izjavi, da je
dobil prvi denar in z njim napolnil hladilnik lačne družine. V drugem
intervjuju pa že pove, da je na kredit kupil drag avto.
Da o dobrodelnosti ne govorimo: časopisna nabiralna akcija za reveže,
ki so živeli ob kruhu in vodi, nezaposleni, nakar je oče dobil službo!
Da! Za prvo plačo so vplačali kredit za avto, očeta je kap, druge
plače ni več bilo. Prosijo za pomoč za hrano, da preživijo ob avtu.
Nazadnje
Ne vidim nobene realne možnosti za hitro spremembo slovenske
avtomobilske nevrotičnosti: prodaja avtomobilov je cvetoča veja
gospodarstva in moram reči, da sem v tem primeru nasprotnik
kakršnegakoli omejevanja s strani oblasti - če nekdo hoče svoj denar
zapraviti za avto namesto za hrano, pa naj. Problem je le v tem, da je
avto lahko tudi (samo)morilsko orožje. Ker gre za nevrotično željo,
nakup seveda ne razreši ničesar; bistvo je kredit, trpljenje in
odrekanje, krivda, ki ga prinaša. In tako od avta do avta, od kredita
do kredita, nakar telo, razjedeno od pritiskov, naveličano začaranega
nevrotičnega kroga, naglo obrne volan. V kroniki lahko preberemo, da
je nenadoma zavil na sosednji vozni pas, ubil sebe in še koga.
Vzrok neznan.
MHA sobota, 19. julij 2008 ob 23:42
Iz koruze sestavil Kip svobode
York - MMC RTV SLO/STA
V severni Angliji je vztrajen kmet z nasadi koruze ustvaril labirint v obliki Kipa svobode, ki je kar desetkrat večji od izvirnika.
Tom Pearcy je na obrobju mesta York, prav tega mesta, po katerem je ime dobila tudi zdajšnja svetovna metropola v ZDA, pet let načrtno sadil več kot milijon sadik koruze.
Rezultat je bil ogromen labirint. Dejanski Kip svobode je visok le 34 metrov. Pearcy, ki se lahko pohvali, da mu je v preklosti s koruzo že uspelo ustvariti zapletena vzorca vikinške ladje in slavne ure Big Ben, želi s tem izdelkom na angleško podeželje privabiti čim več turistov. Po izbruhu slinavke in parkljevke se je njihovo število namreč precej zmanjšalo.
Tomovo umetnijo si je mogoče ogledati od sobote, na odprtju pa je bil glavna zvezda imitator Franka Sinatre Phil Fryer, ki je zbranim odpel pesem "New York, New York".
MHA četrtek, 24. julij 2008 ob 12:54
Izkopali bodo 4.500 let staro ladjo
Giza - MMC RTV SLO
Arheologi bodo izkopali 4.500 let staro ladjo, zakopano v grobnici blizu velike piramide v Gizi in jo poskušali sestaviti.
Napoveduje se, da bo treba izkopati na stotine kosov, šlo pa naj bi za sestrsko ladjo tisti, ki so jo izkopali že leta 1954 in skrbno sestavili. Kot menijo strokovnjaki, naj bi ladjo postavili v grobnico, da bi se faraon z njo lahko pripeljal v posmrtno življenje.
Ladja dolga 43 metrov
Z izkopavanji približno 600 kosov cedrinega lesa iz Libanona in akacijevega lesa iz Egipta naj bi arheologi začeli novembra, domnevajo pa, da je bila ladja dolga okoli 43 metrov. Na sredini palube naj bi bil kvadraten poveljniški salon, spredaj in zadaj pa bi se precej zožala.
Egipčani ja, toti so tüdi ves vrag zakopali v grobnico...
Dejan petek, 1. avgust 2008 ob 14:02
Gnes je bija pri nas delni sunčni mrk. Nekej sen poslikna:
Dejan petek, 1. avgust 2008 ob 14:52
Na rtvslo.si so objavili novico o mrki z mojimi slikami
KLIK
MHA petek, 1. avgust 2008 ob 16:53
Sončni mrk je bija?
Dejan petek, 1. avgust 2008 ob 17:29
Baje ja
Oviden pa sen slika tote zanimive oblake:
MHA petek, 1. avgust 2008 ob 20:44
Vi tan gori na Kamenščaki pa mote brš skos nekše pojave
MILAN petek, 1. avgust 2008 ob 22:11
sevad ase na bregi fse vidi drgačik
no merk pa si dobro zgrabja.
Dejan petek, 1. avgust 2008 ob 22:31
MHA je napisal/a:
Vi tan gori na Kamenščaki pa mote brš skos nekše pojave
Toti pojavi so fseposodik, samo moreš meti oko za to
Dejan nedelja, 3. avgust 2008 ob 20:34
Veki pezdec