Gučali so o ten kak je šnicl dober, pa kero prleško vino je bojšo, pa keri de kakndidera na jesenskih volitvah...
Za Prlekijo veš tote r.. boli. Pa še tota bole zavolo dobre hrone, kak česa drügega.
Kdo pa je te tak goreče zagovorja Prlekijo, MLD smo se nekaj glasili, pa so nas potučkali, eni se celo smejali, ka se neke pederišemo, pa lokalni patriotizem vgojamo......Zej pa nas tak več nikan hcoj ne pistijo, kak se ke začne o pokrajinah, molijo boga ka se nebi po kakšen najša pa jih pita kak pa kaj....
Na referendumu 22. junija bomo odločali le o usodi svoje pokrajine, tako da bomo dejansko imeli 13 različnih referendumov.
Državna volilna komisija je namreč sprejela navodila za izvedbo referenduma, na katerem se bo vsak volivec opredeljeval le o svoji pokrajini in o dveh možnih različicah imen, kjer je to predvideno. Tako bomo 22. junija dejansko imeli 13 referendumov na 13 različnih območjih.
Trinajst referendumov
Pokrajinski referendum (oziroma referendumi) je zdaj že zelo očitno postal poligon političnega boja. Seveda je uvajanje pokrajin že vse od začetka vsaj toliko kot strokovno tudi politično vprašanje. V tem mandatu je bil to eden osrednjih ciljev, ki si jih je zadala vladna koalicija, in pravzaprav še edini veliki projekt, od katerega niso odstopili in ki ga niso uresničili. Opozicija je, kot je videti, dvignila roke od projekta uvedbe pokrajin in tudi od referenduma. Slišati je že prve pozive k bojkotu ljudskega izrekanja. Minister za lokalno samoupravo na vprašanja o smiselnosti referenduma pojasnjuje, da ga je pred časom zahtevala prav opozicija, zdaj pa noče več slišati zanj. Opozicija to seveda zavrača kot zlonamerno tolmačenje njenih potez.
Stvar je spet spolitizirana – v najslabšem pomenu besede. Kot da bi imeli neke vrste predvolilno poizvedovanje, ne pa ljudsko izrekanje o navsezadnje pomembnem vprašanju.
Tako oblikovano družbeno ozračje daje slutiti, da bo tudi na tem referendumu problem z udeležbo. Prav tako pa tudi nedavna Delova anketa napoveduje nizko udeležbo, nekje na ravni večine dosedanjih referendumov. Povrh vsega gre, kot je danes presodila državna volilna komisija, za trinajst sočasnih referendumov. Skoraj se ne more zgoditi, da bi vseh trinajst pritrdilo uvedbi pokrajine na svojem območju. Vse bo torej spet stvar tolmačenja. Že tako je to posvetovalni referendum. Če ga bo opazni del volilnega telesa res bojkotiral, se bo težko sklicevati na ljudsko voljo, ki da je bila izražena na referendumu, ko ljudstva vendar ni bilo na referendum.
V vsakem primeru referendum politiki ne bo prihranil ničesar. Še vedno se bo morala sama odločiti, kakšne pokrajine oblikovati, če sploh, kako in kdaj. Če pa bodo volitve čez tri mesece prinesle spremembo, pa se bo vsa zgodba o pokrajinah sploh začela na novo.
Državna volilna komisija sprejela rokovnik referendumskih opravil
- Referendum o pokrajinah, ki ga je prejšnji teden razpisala koalicija, še naprej odpira številne dileme, kar se je pokazalo tudi včeraj na seji državne volilne komisije (DVK( www.dvk.gov.si ).
Slovenci, ki živijo v tujini, bodo lahko glasovali le v Sloveniji, ne pa tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, je včeraj sklenila volilna komisija.
Odlok o njegovem razpisu namreč komisiji nalaga, da 22. junija izvede referendume na 13 območjih, pušča pa odprta nekatera vprašanja, med drugim, kako ugotavljati referendumski izid. Ta se bo ugotavljal ne le na območju volilnih okrajev in volilnih enot ter abstraktno na državni ravni, ampak tudi na območju občin in referendumskih območij, je včeraj pojasnil tajnik DVK Marko Golobič in opozoril, da "to pomeni 405 izidov, lahko pa tudi 405 različnih interpretacij".
V vsaki od predlaganih pokrajin se bodo volilci odločali, ali so za to, da se pokrajina ustanovi, kjer je to predvideno, pa tudi o dveh različicah imen. Slovenci, ki živijo v tujini, bodo lahko glasovali le v Sloveniji, ne pa tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, je včeraj sklenila volilna komisija. Odlok je namreč dopuščal tudi drugačno tolmačenje, po katerem bi bilo možno tudi glasovanje iz tujine. Predvsem zaradi posebnih oblik glasovanja (glasovanje po pošti, na domu ...) bo DVK pripravila kar 392 tipov različnih glasovnic ter poleg tega še glasovnice na dvojezičnih območjih. Volilec pa bo na volišču dobil največ tri glasovnice, po načelu eno vprašanje, ena glasovnica, je pojasnil Golobič.
Ker zakon ne določa, kako se na posvetovalnem referendumu tehta uspešnost odgovorov, je komisija včeraj tudi sklenila, da bo (tako kot pri zakonodajnem referendumu) izid ugotavljala le na podlagi veljavnih glasovnic. "Bodo pa seveda možne še druge kombinacije samega uspeha referenduma, vendar to ni stvar DVK," je dejal Golobič. V katerem primeru bo referendum uspel? Z vidika DVK referendum uspe, če bodo postopki tekli tekoče in bo državni zbor po pravnomočnosti poročila DVK, ki bo imelo kakih 200 strani, razglasil njegov izid, je dejal Golobič.
In kaj bi se zgodilo, denimo, v primeru, če bi se v Ljubljani večina izrekla proti pokrajini, drugje pa bi referendum uspel? "Vprašanje interpretacije referendumskih izidov ni stvar državne volilne komisije," je bil odločen tajnik DVK. Kompleksnost ugotavljanja izida pa ponazoril s primerom: "Pri odločanju o imenu pokrajine bo, na primer, 56 odstotkov Primorcev za Goriško pokrajino, 57 odstotkov pa za Severnoprimorsko pokrajino. 100 odstotkov volilcev bo torej skupaj dalo 113 odstotkov glasov." Referendum je posvetovalni in torej za politike ni zavezujoč, jasno pa je, da pokrajin v tem mandatu zagotovo ne bomo dobili. Ali, kot je dejal Golobič: "Če vas kdo sprašuje, ali imate radi golaž ali vampe, to še ne pomeni, da jih boste tudi dobili."
Jankoviæ poziva k bojkotu referenduma o pokrajinah
Ljubljana Ljubljanski župan Zoran Jankoviæ Ljubljančane poziva, naj bojkotirajo referendum o pokrajinah. "Pozivam Ljubljančane, naj ne gredo na referendum. Sicer smo dobili svojo pokrajino, ampak trdim, da je to, kar je predlagano za celotno Slovenijo, strahovito predrago in neumestno. Tak referendum ne bo povedal nič, vseeno je, ali bo prišlo na referendum pet ali petdeset odstotkov Ljubljančanov, saj bodo vsi odgovorili, da si želijo Ljubljano kot pokrajino. Trdim, da je nesmiselno delati državi v času pred volitvami stroške z vprašanjem, ki je neumestno. Minister, ki že eno leto govori o enakomernem razvoju celotne Slovenije, v tem času ni uspel predstaviti analize prednosti in slabosti, kaj pomeni različno število pokrajin in koliko različice stanejo," je še opozoril ljubljanski župan. pp
----------------------------------------------------------------------
Po novem občinam več kot polovica dohodnine
Opozicija trdi, da vlada poskuša zaobiti odločbo ustavnega sodišča in ohraniti sistem financiranja občin po sistemu "deli in vladaj"
- Leta 2005 je bilo med 210 občinami 64 takih, ki jim je bilo treba iz državne blagajne nakazovati več denarja, kot so skupaj znašali njihovi viri financiranja. Rekorder je bila majhna prekmurska občina Hodoš, saj je država v njen proračun doplačala kar 460 odstotkov več denarja, kot so ga zbrali z zakonskimi viri. Na drugi strani je bilo samo 20 občin, ki so bile od države finančno povsem neodvisne.
www.lokalnevolitve.si/pomurska-regija-obcina-hodos-c-107_121.php
To je bila podlaga novi vladni koaliciji, da je sprejela nov zakon, ki je del denarja bogatejših občin razdelil med druge proračunsko revnejše občine. Zato so se ljubljanska mestna ter občine Log - Dragomer, Šempeter - Vrtojba in Trzin pritožile na ustavno sodišče, ki je oktobra lani razsodilo, da je pet členov novega zakona v nasprotju zlasti s 142. členom ustave. Ta določa, da se občine financirajo iz lastnih virov, če pa ti ne zadoščajo za opravljanje nalog, mora preostanek zagotoviti država.
Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je zato pripravil spremembe tega zakona in zahteval, da se sprejmejo po skrajšanem postopku. Bistvena sprememba predvideva, da bi država občinam odstopila 54 odstotkov leto prej pobrane dohodnine, povečane z rastjo inflacije. 70 odstotkov tega denarja bi občine dobile neposredno - če bi bilo to več od njihove porabe, bi ta presežek šel v druge občine kot solidarnostna izraba - preostalih 30 odstotkov pa bi razdelili revnejšim občinam. V državni proračun se bo zaradi tega novega modela financiranja občin prihodnje leto iz dohodnine nateklo 26 milijonov evrov manj kot letos.
Ministrov predlog je državni zbor razdelil na dva dela. Poslanci koalicijskih strank so novelo zagovarjali v slogu Marjana Drofenika (SLS), ki je rekel, da so nanjo lahko upravičeno ponosni, ker prinaša dobrobit vsem slovenskim prebivalcem. Franc Pukšič je v imenu SDS dodal, da bi brez tega lahko govorili o pogrebu marsikatere občine, tako pa prejšnji vladi ni uspelo občin uničiti.
Na drugi strani so poslanci opozicijskih strank trdili, da novela zakona še zdaleč ne sledi odločbi ustavnega sodišča, ker nekatere stvari le preimenuje, v bistvu pa še naprej ohranja državni centralizem in uravnilovko. Da tudi na novo določena dohodnina ne more biti izvirni vir financiranja občin, poleg tega se namesto solidarnosti še naprej ohranja sistem deli in vladaj, ki uspešnim občinam jemlje in daje občinam, ki so manj učinkovite. Tako novela ohranja sistem, ko je občinski proračun odvisen od lobiranja vplivnih strankarskih ljudi pri državnih organih.Na zadnje urejal: erof, dne: sreda, 28. maj 2008 ob 06:04
Zej ki te bo referendum, še naj scoj fprašanja za pokrajine dojo scoj še eno fprašanje in sicer, či se nan zdi toti referendum potreben, takak je Delo meja raziskavo, ka do te vidli ovi hepani.
Pa toti referendum bode samo posvetovalni, tak ka še je to večja bedarija. Isto bi blo kak da bi ša to križanke rešüvat, samo ka do tü še pun küp penez skoz okno vrgli za prozen nič
Se tak vemo kak do rezultati referenduma, na kunci pa še ga poslanci, kej so predlagali toti referendum, ga tak nedo upoštevali. Posvetovalne referendume bi jas ukina, ali pa nej naredijo kak de ludstvo odločilo, tak bo. Ne pa je te ludstvo proti nečemi, ovi pa te na kunci itaki po sfoje naredijo.
pred glavnim vhodom v Mestno občino Maribor naleteli na Alberta Erjavičnika, prvega predsednika Deželne stranke Štajerske (DSŠ).
Albert Erjavičnik se je namreč s transparentom in ležalnikom v znak protesta utaboril pred občinsko stavbo. Kot nam je želel povedati, protestira proti sprejetemu odloku o razpisu posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin, natančneje proti razmejitvi Slovenije na 13 pokrajin.
Volivci se bodo tako na referendumu, ki bo potekal 22. junija, odločali o 13 pokrajinah, pa tudi o njihovih imenih.
Albert Erjavičnik se je s transparentom in ležalnikom v znak protesta utaboril pred občinsko stavbo.
Vsak, ki pozna zgodovino ve, da mozakar govori resnico. Zakaj se je nasi vrli politiki tako bojijo bi pa morali njih vprasati. Stajerska je od Mure pa do Save. (Prlekija, Radgonski kot z apasko dolino, Haloze, Mariborsko, Celjsko, Solnograsko, do Trojan preko Selnice do Brezic) To je dezela STAJERSKA.
:hDejan je napisal/a: Pa toti referendum bode samo posvetovalni, tak ka še je to večja bedarija. Isto bi blo kak da bi ša to križanke rešüvat, samo ka do tü še pun küp penez skoz okno vrgli za prozen nič
To de še hec toti referendum. meli bomo tri glasovnice. Na kerih bodo takšna vprašanja:
1. Ali ste za ustanovitev pokrajine iz naslednjih občin (naštete občine).
DA NE
2. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomurska pokrajina
DA NE
3. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomursko / Prleška pokrajina.
DA NE
Kak če ne bi mogli postaviti takšnega vprašanja.
Kako se pokrajina naj imenuje ?
1. Pomurska pokrajina
2. Pomursko/Prleška pokrajina
Prišparali bi stroške za eno glasovnico pa še dokončen odgovor bi dobili o imeni pokrajine. Samo se mi vidi ka jih konkretni odgovori ne zanimajo.
Bi jim lehko šlo kaj narobe pri jihovih planih.
Zgodilo pa de se naslednje. Zakona o pokrajinah tak do konca mandata ne spravijo skoz. Naslednje leto pa ne do več zvoljeni. Te pa kdo de začela nova vlada rešovati vprašanje pokrajin do jih podjebovali z rezultati posvetovalnega referenduma. Opet nede nič z pokrajin.
Če pa do še enkrat zvoljeni te pa de šlo tak al tak vse k vragi.Na zadnje urejal: Tunč, dne: četrtek, 29. maj 2008 ob 13:41
Kaj če na prvo vprašanje odgovoriš z ne, te z ten drugi dve negiraš, ji narediš nesmiselni, zakaj bi še po ten na drugo odgovarja, če pa že v osnovi nisi za pokrajino??
Tunč je napisal/a: :hDejan je napisal/a: Pa toti referendum bode samo posvetovalni, tak ka še je to večja bedarija. Isto bi blo kak da bi ša to križanke rešüvat, samo ka do tü še pun küp penez skoz okno vrgli za prozen nič
To de še hec toti referendum. meli bomo tri glasovnice. Na kerih bodo takšna vprašanja:
1. Ali ste za ustanovitev pokrajine iz naslednjih občin (naštete občine).
DA NE
2. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomurska pokrajina
DA NE
3. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomursko / Prleška pokrajina.
DA NE
Kak če ne bi mogli postaviti takšnega vprašanja.
Kako se pokrajina naj imenuje ?
1. Pomurska pokrajina
2. Pomursko/Prleška pokrajina
Prišparali bi stroške za eno glasovnico pa še dokončen odgovor bi dobili o imeni pokrajine. Samo se mi vidi ka jih konkretni odgovori ne zanimajo.
Bi jim lehko šlo kaj narobe pri jihovih planih.
Zgodilo pa de se naslednje. Zakona o pokrajinah tak do konca mandata ne spravijo skoz. Naslednje leto pa ne do več zvoljeni. Te pa kdo de začela nova vlada rešovati vprašanje pokrajin do jih podjebovali z rezultati posvetovalnega referenduma. Opet nede nič z pokrajin.
Če pa do še enkrat zvoljeni te pa de šlo tak al tak vse k vragi.<br><br>Na zadnje urejal: Tunč, dne: četrtek, 29. maj 2008 ob 13:41
Pomurska ali pa Prekmurska-Prleska pokrajina?
Ci scejte meti svojo pokrajino naj po Prleska pokrajina!
Almanah je napisal/a: Tu je tudi en tak mali lapsus.
Kaj če na prvo vprašanje odgovoriš z ne, te z ten drugi dve negiraš, ji narediš nesmiselni, zakaj bi še po ten na drugo odgovarja, če pa že v osnovi nisi za pokrajino??
Možganski invalidi....
Saj to je največji štos. Rezultate si lahko razlagajo ka si čejo. Tudi če bi na prvo vprašanje odgovoril z NE to ne pomeni, da si proti pokrajinam. Ampak pomeni da se verjetno ne strinjaš da bi kera od naštetih občine bila v pokrajini ali pa je kakšna premalo.
- ali se strinjate, da se vaša pokrajina imenuje Pomurska,
- ali se strinjate, da se vaša pokrajina imenuje Prekmursko - Prleška
- ali se strinjate, da se vaša pokrajina imenuje Prleško - Prekmurska.
Smo proti vsem trem. Oz., ce ne drugace bomo kot mejna obcina zahtevali referendum za pripojitev k Stajerski pokrajini. Ce ze poslanci razsipavajo denar pa ga bomo se mi, ce ne znajo poslusat.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega nedelja, 11. maj 2008 ob 21:36
Venda!
Gučali so o ten kak je šnicl dober, pa kero prleško vino je bojšo, pa keri de kakndidera na jesenskih volitvah...
Za Prlekijo veš tote r.. boli. Pa še tota bole zavolo dobre hrone, kak česa drügega.
Almanah ponedeljek, 12. maj 2008 ob 13:17
Kdo pa je te tak goreče zagovorja Prlekijo, MLD smo se nekaj glasili, pa so nas potučkali, eni se celo smejali, ka se neke pederišemo, pa lokalni patriotizem vgojamo......Zej pa nas tak več nikan hcoj ne pistijo, kak se ke začne o pokrajinah, molijo boga ka se nebi po kakšen najša pa jih pita kak pa kaj....
Dejan torek, 27. maj 2008 ob 17:38
Imeli bomo 13 referendumov
Na referendumu 22. junija bomo odločali le o usodi svoje pokrajine, tako da bomo dejansko imeli 13 različnih referendumov.
Državna volilna komisija je namreč sprejela navodila za izvedbo referenduma, na katerem se bo vsak volivec opredeljeval le o svoji pokrajini in o dveh možnih različicah imen, kjer je to predvideno. Tako bomo 22. junija dejansko imeli 13 referendumov na 13 različnih območjih.
KLIK za več.
MHA torek, 27. maj 2008 ob 22:03
Friki eni
Toti referendum je itaki penes fkrej vrženi, nej bi ga rejši med penzijoniste rastolali 
Zvončica sreda, 28. maj 2008 ob 00:05
Ve pa nan prekpreveč penez počupajo, te pa jih morejo nekak zapraviti...
erof sreda, 28. maj 2008 ob 06:53
Trinajst referendumov
Pokrajinski referendum (oziroma referendumi) je zdaj že zelo očitno postal poligon političnega boja. Seveda je uvajanje pokrajin že vse od začetka vsaj toliko kot strokovno tudi politično vprašanje. V tem mandatu je bil to eden osrednjih ciljev, ki si jih je zadala vladna koalicija, in pravzaprav še edini veliki projekt, od katerega niso odstopili in ki ga niso uresničili. Opozicija je, kot je videti, dvignila roke od projekta uvedbe pokrajin in tudi od referenduma. Slišati je že prve pozive k bojkotu ljudskega izrekanja. Minister za lokalno samoupravo na vprašanja o smiselnosti referenduma pojasnjuje, da ga je pred časom zahtevala prav opozicija, zdaj pa noče več slišati zanj. Opozicija to seveda zavrača kot zlonamerno tolmačenje njenih potez.
Stvar je spet spolitizirana – v najslabšem pomenu besede. Kot da bi imeli neke vrste predvolilno poizvedovanje, ne pa ljudsko izrekanje o navsezadnje pomembnem vprašanju.
Tako oblikovano družbeno ozračje daje slutiti, da bo tudi na tem referendumu problem z udeležbo. Prav tako pa tudi nedavna Delova anketa napoveduje nizko udeležbo, nekje na ravni večine dosedanjih referendumov. Povrh vsega gre, kot je danes presodila državna volilna komisija, za trinajst sočasnih referendumov. Skoraj se ne more zgoditi, da bi vseh trinajst pritrdilo uvedbi pokrajine na svojem območju. Vse bo torej spet stvar tolmačenja. Že tako je to posvetovalni referendum. Če ga bo opazni del volilnega telesa res bojkotiral, se bo težko sklicevati na ljudsko voljo, ki da je bila izražena na referendumu, ko ljudstva vendar ni bilo na referendum.
V vsakem primeru referendum politiki ne bo prihranil ničesar. Še vedno se bo morala sama odločiti, kakšne pokrajine oblikovati, če sploh, kako in kdaj. Če pa bodo volitve čez tri mesece prinesle spremembo, pa se bo vsa zgodba o pokrajinah sploh začela na novo.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
392 razliænih glasovnic, 405 izidov pokrajinskih referendumov
Državna volilna komisija sprejela rokovnik referendumskih opravil
- Referendum o pokrajinah, ki ga je prejšnji teden razpisala koalicija, še naprej odpira številne dileme, kar se je pokazalo tudi včeraj na seji državne volilne komisije (DVK( www.dvk.gov.si ).
Slovenci, ki živijo v tujini, bodo lahko glasovali le v Sloveniji, ne pa tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, je včeraj sklenila volilna komisija.
Odlok o njegovem razpisu namreč komisiji nalaga, da 22. junija izvede referendume na 13 območjih, pušča pa odprta nekatera vprašanja, med drugim, kako ugotavljati referendumski izid. Ta se bo ugotavljal ne le na območju volilnih okrajev in volilnih enot ter abstraktno na državni ravni, ampak tudi na območju občin in referendumskih območij, je včeraj pojasnil tajnik DVK Marko Golobič in opozoril, da "to pomeni 405 izidov, lahko pa tudi 405 različnih interpretacij".
V vsaki od predlaganih pokrajin se bodo volilci odločali, ali so za to, da se pokrajina ustanovi, kjer je to predvideno, pa tudi o dveh različicah imen. Slovenci, ki živijo v tujini, bodo lahko glasovali le v Sloveniji, ne pa tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, je včeraj sklenila volilna komisija. Odlok je namreč dopuščal tudi drugačno tolmačenje, po katerem bi bilo možno tudi glasovanje iz tujine. Predvsem zaradi posebnih oblik glasovanja (glasovanje po pošti, na domu ...) bo DVK pripravila kar 392 tipov različnih glasovnic ter poleg tega še glasovnice na dvojezičnih območjih. Volilec pa bo na volišču dobil največ tri glasovnice, po načelu eno vprašanje, ena glasovnica, je pojasnil Golobič.
Ker zakon ne določa, kako se na posvetovalnem referendumu tehta uspešnost odgovorov, je komisija včeraj tudi sklenila, da bo (tako kot pri zakonodajnem referendumu) izid ugotavljala le na podlagi veljavnih glasovnic. "Bodo pa seveda možne še druge kombinacije samega uspeha referenduma, vendar to ni stvar DVK," je dejal Golobič. V katerem primeru bo referendum uspel? Z vidika DVK referendum uspe, če bodo postopki tekli tekoče in bo državni zbor po pravnomočnosti poročila DVK, ki bo imelo kakih 200 strani, razglasil njegov izid, je dejal Golobič.
In kaj bi se zgodilo, denimo, v primeru, če bi se v Ljubljani večina izrekla proti pokrajini, drugje pa bi referendum uspel? "Vprašanje interpretacije referendumskih izidov ni stvar državne volilne komisije," je bil odločen tajnik DVK. Kompleksnost ugotavljanja izida pa ponazoril s primerom: "Pri odločanju o imenu pokrajine bo, na primer, 56 odstotkov Primorcev za Goriško pokrajino, 57 odstotkov pa za Severnoprimorsko pokrajino. 100 odstotkov volilcev bo torej skupaj dalo 113 odstotkov glasov." Referendum je posvetovalni in torej za politike ni zavezujoč, jasno pa je, da pokrajin v tem mandatu zagotovo ne bomo dobili. Ali, kot je dejal Golobič: "Če vas kdo sprašuje, ali imate radi golaž ali vampe, to še ne pomeni, da jih boste tudi dobili."
Jankoviæ poziva k bojkotu referenduma o pokrajinah
Ljubljana Ljubljanski župan Zoran Jankoviæ Ljubljančane poziva, naj bojkotirajo referendum o pokrajinah. "Pozivam Ljubljančane, naj ne gredo na referendum. Sicer smo dobili svojo pokrajino, ampak trdim, da je to, kar je predlagano za celotno Slovenijo, strahovito predrago in neumestno. Tak referendum ne bo povedal nič, vseeno je, ali bo prišlo na referendum pet ali petdeset odstotkov Ljubljančanov, saj bodo vsi odgovorili, da si želijo Ljubljano kot pokrajino. Trdim, da je nesmiselno delati državi v času pred volitvami stroške z vprašanjem, ki je neumestno. Minister, ki že eno leto govori o enakomernem razvoju celotne Slovenije, v tem času ni uspel predstaviti analize prednosti in slabosti, kaj pomeni različno število pokrajin in koliko različice stanejo," je še opozoril ljubljanski župan. pp
----------------------------------------------------------------------
Po novem občinam več kot polovica dohodnine
Opozicija trdi, da vlada poskuša zaobiti odločbo ustavnega sodišča in ohraniti sistem financiranja občin po sistemu "deli in vladaj"
- Leta 2005 je bilo med 210 občinami 64 takih, ki jim je bilo treba iz državne blagajne nakazovati več denarja, kot so skupaj znašali njihovi viri financiranja. Rekorder je bila majhna prekmurska občina Hodoš, saj je država v njen proračun doplačala kar 460 odstotkov več denarja, kot so ga zbrali z zakonskimi viri. Na drugi strani je bilo samo 20 občin, ki so bile od države finančno povsem neodvisne.
www.lokalnevolitve.si/pomurska-regija-obcina-hodos-c-107_121.php
To je bila podlaga novi vladni koaliciji, da je sprejela nov zakon, ki je del denarja bogatejših občin razdelil med druge proračunsko revnejše občine. Zato so se ljubljanska mestna ter občine Log - Dragomer, Šempeter - Vrtojba in Trzin pritožile na ustavno sodišče, ki je oktobra lani razsodilo, da je pet členov novega zakona v nasprotju zlasti s 142. členom ustave. Ta določa, da se občine financirajo iz lastnih virov, če pa ti ne zadoščajo za opravljanje nalog, mora preostanek zagotoviti država.
Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je zato pripravil spremembe tega zakona in zahteval, da se sprejmejo po skrajšanem postopku. Bistvena sprememba predvideva, da bi država občinam odstopila 54 odstotkov leto prej pobrane dohodnine, povečane z rastjo inflacije. 70 odstotkov tega denarja bi občine dobile neposredno - če bi bilo to več od njihove porabe, bi ta presežek šel v druge občine kot solidarnostna izraba - preostalih 30 odstotkov pa bi razdelili revnejšim občinam. V državni proračun se bo zaradi tega novega modela financiranja občin prihodnje leto iz dohodnine nateklo 26 milijonov evrov manj kot letos.
Ministrov predlog je državni zbor razdelil na dva dela. Poslanci koalicijskih strank so novelo zagovarjali v slogu Marjana Drofenika (SLS), ki je rekel, da so nanjo lahko upravičeno ponosni, ker prinaša dobrobit vsem slovenskim prebivalcem. Franc Pukšič je v imenu SDS dodal, da bi brez tega lahko govorili o pogrebu marsikatere občine, tako pa prejšnji vladi ni uspelo občin uničiti.
Na drugi strani so poslanci opozicijskih strank trdili, da novela zakona še zdaleč ne sledi odločbi ustavnega sodišča, ker nekatere stvari le preimenuje, v bistvu pa še naprej ohranja državni centralizem in uravnilovko. Da tudi na novo določena dohodnina ne more biti izvirni vir financiranja občin, poleg tega se namesto solidarnosti še naprej ohranja sistem deli in vladaj, ki uspešnim občinam jemlje in daje občinam, ki so manj učinkovite. Tako novela ohranja sistem, ko je občinski proračun odvisen od lobiranja vplivnih strankarskih ljudi pri državnih organih.Na zadnje urejal: erof, dne: sreda, 28. maj 2008 ob 06:04
MHA sreda, 28. maj 2008 ob 19:32
Zej ki te bo referendum, še naj scoj fprašanja za pokrajine dojo scoj še eno fprašanje in sicer, či se nan zdi toti referendum potreben, takak je Delo meja raziskavo, ka do te vidli ovi hepani.
Dejan sreda, 28. maj 2008 ob 19:43
Pa toti referendum bode samo posvetovalni, tak ka še je to večja bedarija. Isto bi blo kak da bi ša to križanke rešüvat, samo ka do tü še pun küp penez skoz okno vrgli za prozen nič
MHA sreda, 28. maj 2008 ob 20:00
Se tak vemo kak do rezultati referenduma, na kunci pa še ga poslanci, kej so predlagali toti referendum, ga tak nedo upoštevali. Posvetovalne referendume bi jas ukina, ali pa nej naredijo kak de ludstvo odločilo, tak bo. Ne pa je te ludstvo proti nečemi, ovi pa te na kunci itaki po sfoje naredijo.
MILAN sreda, 28. maj 2008 ob 21:24
nejbojše za PRLKIJO
vlada v senci
nejbol hladni pivnici
to de preživilo še
miljun let
za politike pa keko lehko keri
doj spije v pivnici.
Pepek z brega sreda, 28. maj 2008 ob 22:22
Toti jihovi referendumi okoli pokrajin nas Prleke en veki d..k brigajo.
Prlekija bode mela svoje meje pa od naroda postovleno vlodo. In to dosti pret kak do se ovi tan v Loblani zgučali kak do nas rastolali.
AUFBIKS - ČREVA NA PLOT!
MILAN četrtek, 29. maj 2008 ob 07:14
se že prprpvla v najvekši tejnosti
nekej je že kredik
zastavaNa zadnje urejal: MILAN, dne: četrtek, 29. maj 2008 ob 06:18
erof četrtek, 29. maj 2008 ob 07:20
Štajerska od Mure do Save
pred glavnim vhodom v Mestno občino Maribor naleteli na Alberta Erjavičnika, prvega predsednika Deželne stranke Štajerske (DSŠ).
Albert Erjavičnik se je namreč s transparentom in ležalnikom v znak protesta utaboril pred občinsko stavbo. Kot nam je želel povedati, protestira proti sprejetemu odloku o razpisu posvetovalnega referenduma o ustanovitvi pokrajin, natančneje proti razmejitvi Slovenije na 13 pokrajin.
Volivci se bodo tako na referendumu, ki bo potekal 22. junija, odločali o 13 pokrajinah, pa tudi o njihovih imenih.
Albert Erjavičnik se je s transparentom in ležalnikom v znak protesta utaboril pred občinsko stavbo.
VIDEO: Štajerska od Mure do Save
qwer četrtek, 29. maj 2008 ob 11:35
Vsak, ki pozna zgodovino ve, da mozakar govori resnico. Zakaj se je nasi vrli politiki tako bojijo bi pa morali njih vprasati. Stajerska je od Mure pa do Save. (Prlekija, Radgonski kot z apasko dolino, Haloze, Mariborsko, Celjsko, Solnograsko, do Trojan preko Selnice do Brezic) To je dezela STAJERSKA.
Tunč četrtek, 29. maj 2008 ob 14:39
:hDejan je napisal/a:
To de še hec toti referendum. meli bomo tri glasovnice. Na kerih bodo takšna vprašanja:
Zgodilo pa de se naslednje. Zakona o pokrajinah tak do konca mandata ne spravijo skoz. Naslednje leto pa ne do več zvoljeni. Te pa kdo de začela nova vlada rešovati vprašanje pokrajin do jih podjebovali z rezultati posvetovalnega referenduma. Opet nede nič z pokrajin. 
Na zadnje urejal: Tunč, dne: četrtek, 29. maj 2008 ob 13:41
Pa toti referendum bode samo posvetovalni, tak ka še je to večja bedarija. Isto bi blo kak da bi ša to križanke rešüvat, samo ka do tü še pun küp penez skoz okno vrgli za prozen nič
1. Ali ste za ustanovitev pokrajine iz naslednjih občin (naštete občine).
DA NE
2. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomurska pokrajina
DA NE
3. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomursko / Prleška pokrajina.
DA NE
Kak če ne bi mogli postaviti takšnega vprašanja.
Kako se pokrajina naj imenuje ?
1. Pomurska pokrajina
2. Pomursko/Prleška pokrajina
Prišparali bi stroške za eno glasovnico pa še dokončen odgovor bi dobili o imeni pokrajine. Samo se mi vidi ka jih konkretni odgovori ne zanimajo.
Bi jim lehko šlo kaj narobe pri jihovih planih.
Če pa do še enkrat zvoljeni te pa de šlo tak al tak vse k vragi.
Almanah četrtek, 29. maj 2008 ob 17:26
Tu je tudi en tak mali lapsus.
Kaj če na prvo vprašanje odgovoriš z ne, te z ten drugi dve negiraš, ji narediš nesmiselni, zakaj bi še po ten na drugo odgovarja, če pa že v osnovi nisi za pokrajino??
Možganski invalidi....
Jernej četrtek, 29. maj 2008 ob 19:17
Tunč je napisal/a:
To de še hec toti referendum. meli bomo tri glasovnice. Na kerih bodo takšna vprašanja:
Zgodilo pa de se naslednje. Zakona o pokrajinah tak do konca mandata ne spravijo skoz. Naslednje leto pa ne do več zvoljeni. Te pa kdo de začela nova vlada rešovati vprašanje pokrajin do jih podjebovali z rezultati posvetovalnega referenduma. Opet nede nič z pokrajin. 
<br><br>Na zadnje urejal: Tunč, dne: četrtek, 29. maj 2008 ob 13:41
:hDejan je napisal/a:
Pa toti referendum bode samo posvetovalni, tak ka še je to večja bedarija. Isto bi blo kak da bi ša to križanke rešüvat, samo ka do tü še pun küp penez skoz okno vrgli za prozen nič
1. Ali ste za ustanovitev pokrajine iz naslednjih občin (naštete občine).
DA NE
2. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomurska pokrajina
DA NE
3. Ali ste za to da občinene (naštete občine) imenujejo Pomursko / Prleška pokrajina.
DA NE
Kak če ne bi mogli postaviti takšnega vprašanja.
Kako se pokrajina naj imenuje ?
1. Pomurska pokrajina
2. Pomursko/Prleška pokrajina
Prišparali bi stroške za eno glasovnico pa še dokončen odgovor bi dobili o imeni pokrajine. Samo se mi vidi ka jih konkretni odgovori ne zanimajo.
Bi jim lehko šlo kaj narobe pri jihovih planih.
Če pa do še enkrat zvoljeni te pa de šlo tak al tak vse k vragi.
Pomurska ali pa Prekmurska-Prleska pokrajina?
Ci scejte meti svojo pokrajino naj po Prleska pokrajina!
Tunč četrtek, 29. maj 2008 ob 20:21
Almanah je napisal/a:
Saj to je največji štos. Rezultate si lahko razlagajo ka si čejo. Tudi če bi na prvo vprašanje odgovoril z NE to ne pomeni, da si proti pokrajinam. Ampak pomeni da se verjetno ne strinjaš da bi kera od naštetih občine bila v pokrajini ali pa je kakšna premalo. 
Tu je tudi en tak mali lapsus.
Kaj če na prvo vprašanje odgovoriš z ne, te z ten drugi dve negiraš, ji narediš nesmiselni, zakaj bi še po ten na drugo odgovarja, če pa že v osnovi nisi za pokrajino??
Možganski invalidi....
qwer četrtek, 5. junij 2008 ob 15:04
Znana so referendumska vprasanja za obcino Apace.
Vprašanja so tri in sicer:
- ali se strinjate, da se vaša pokrajina imenuje Pomurska,
- ali se strinjate, da se vaša pokrajina imenuje Prekmursko - Prleška
- ali se strinjate, da se vaša pokrajina imenuje Prleško - Prekmurska.
Smo proti vsem trem. Oz., ce ne drugace bomo kot mejna obcina zahtevali referendum za pripojitev k Stajerski pokrajini. Ce ze poslanci razsipavajo denar pa ga bomo se mi, ce ne znajo poslusat.
MHA sobota, 7. junij 2008 ob 22:07
To pa je res veka razlika v fprašanji, prekmarsko - Prleška ali pa Prleška - prekmarska pokrejna.