Tak. Priftrogar mi je prnesa vabilo za referendum, jas pa nejč toga ne znon, na kakša fprašoja bon tan odgovorja.
Či Prleki nemremo biti fküper v eni pokrajini, te bon jas fse opkrožja "proti", te pa nej delajo kej čejo, da do itaki po svojen napravili. Narod spitovlejo za mišleje samo teko, ka do potlan, dere de se pokozalo ka so ga posrali, lehko rekli, ka so poslüšali volo naroda.
Meni bor niše nede moga rečti, ka sen jas tüdi šteja takše pa teko pokrajin, keko so si jih politiki zmislili.
Prleki tak vemo kak daleč segne Prlekija pa lahko delajo v naši držovi kaj čejo. Provi Prlek Prlekije nede nikoli zatoja pa lahko naši poslanci si bilo kakšno drugo ime zmislijo.
Tunč je napisal/a: Prleki tak vemo kak daleč segne Prlekija pa lahko delajo v naši držovi kaj čejo. Provi Prlek Prlekije nede nikoli zatoja pa lahko naši poslanci si bilo kakšno drugo ime zmislijo.
skoda je resan ka malo Politikov so za tao ka bi vi Prleki meli svojo pokrajino Prlekijo!
- Ali se van seja za kej se pri toten referndumi gre?
Polek tekih možnih odgovorof nazodjo nede niše praf zna, kak je narod glasüva. Fsakša politična stranka de si rezultate razlogala tak, kak de ji f tisten momenti odgovorjalo.
Jaz pa mislim ka se bodo prove borbe glede pokrajin začele ko de toti referendum gotof. Ko do meli rezultate totega posvetovalnega referenduma te do se korte na novo premešale.
In sam bog ve kaj do si te zmislili
Pred vami je torej predstavitev 13 predlaganih pokrajin.
Osrednjeslovenska pokrajina
Število prebivalcev: 332.000
Število občin: 37
Sedež pokrajine: Ljubljana
Vir financiranja: 165 milijonov evrov
Število uradnikov: 650
Župani občin, ki bi spadale v Osrednjeslovensko pokrajino, tej nasprotujejo, saj menijo, da gre za umetno tvorbo. Ponekod se zavzemajo za ustanovitev Notranjske pokrajine, drugod si želijo širšo zasavsko pokrajino. A župani poudarjajo, da niso proti regionalizaciji Slovenije.
MOL
Število prebivalcev: 270.000
Število občin: 1
Vir financiranja: 129 milijonov evrov
Število uradnikov: 500
Ljubljana bi kot samostojna pokrajina dobila veliko dodatnih pristojnosti. Nanjo bi se prenesla vsa zemljišča sklada kmetijskih zemljišč, ki se ukinja, s čimer bi bilo olajšano prostorsko načrtovanje, pravijo njeni zagovorniki. Župan Zoran Jankoviæ, čeprav se je zavzemal za ustanovitev MOL-a kot samostojne pokrajine, poziva k bojkotu referenduma, saj meni, da gre za zapravljanje denarja.
Mariborska ali osrednještajerska pokrajina
Število prebivalcev: 237.000
Število občin: 22
Sedež pokrajine: Maribor
Vir financiranja: 108 milijonov evrov
Število uradnikov: 500
Mariborčani menijo, da bi bile meje prihodnje pokrajine lahko širše in bi se zlile s statistično Podravsko regijo. Župani sicer menijo, da so pokrajine nujne za prihodnji regionalni razvoj, zadovoljni pa so tudi s prenosom številnih pristojnosti, kot je prostorsko urejanje, skupne inšpekcijske in redarske službe, zagotavljanje požarne varnosti in drugo.
Gorenjska pokrajina
Število prebivalcev: 200.000
Število občin: 18
Sedež pokrajine: Kranj
Vir financiranja: 102 milijonov evrov
Število uradnikov: 400
Mnenja gorenjskih županov so deljena. Nekateri podpirajo enotno Gorenjsko pokrajino, ki bo po njihovem mnenju močnejša, župani zgornjegorenjskih občin pa so manj zadovoljni, saj menijo, da bi ločena Zgornjegorenjska pokrajina vsako leto prejela tri milijone evrov več. Glede smiselnosti referenduma pa so župani zadržani.
Celjska pokrajina
Število prebivalcev: 198.000
Število občin: 22
Sedež pokrajine: Celje
Vir financiranja: 95 milijonov evrov
Število uradnikov: 400
Občine, ki bodo vključene v Celjsko pokrajino, že zdaj uspešno sodelujejo v okviru savinjske statistične regije, saj jim je med drugim uspelo zgraditi tudi regijski center za odpadke. Župani menijo, da bo prednost prihodnje pokrajine predvsem bolj učinkovito dogovarjanje. Celjska pokrajina že zdaj združuje pet zdravilišč, gradi pa se še šesto.
Južnoprimorska ali Obalno-Kraška pokrajina
Število prebivalcev: 142.000
Število občin: 10
Sedež pokrajine: Koper
Vir financiranja: 77 milijonov evrov
Število uradnikov: 300
V večini primorskih občin nasprotujejo delitvi na severno in južno Primorsko in menijo, da bi morala biti tudi morebitna delitev predmet referendumskega vprašanja. V Postojni pa obžalujejo, da je vlada izbrisala Notranjsko pokrajino. Na referendumu bodo volivci odločali tudi o imenu pokrajine, ime Obalno-Kraška pa ni priljubljeno.
Pomurska ali Prekmursko-Prleška pokrajina
Število prebivalcev: 122.000
Število občin: 27
Sedež pokrajine: Murska Sobota
Vir financiranja: 49 milijonov evrov
Število uradnikov: 300
O mejah pokrajine so Pomurci enotni, mnenja delijo le glede poimenovanja pokrajine. Prleki se namreč zavzemajo za to, da bi se pokrajina imenovala prekmursko-prleška. V manjših in obmejnih občinah pa menijo, da bodo pokrajine omogočale večjo poseljenost.
Goriška ali Severnoprimorska pokrajina
Število prebivalcev: 120.000
Število občin: 13
Sedež pokrajine: Nova Gorica
Vir financiranja: 73 milijonov evrov
Število uradnikov: 250
Prebivalci bodo odločali tudi o imenu pokrajine. Kot omenjeno, številni Primorci nasprotujejo delitvi pokrajine na severni in južni del. Civilna pobuda je tako že zbrala okoli 22.000 podpisov za enotno Primorsko od Alp do morja.
Dolenjsko-Belokranjska pokrajina
Število prebivalcev: 110.000
Število občin: 14
Sedež pokrajine: Novo mesto
Vir financiranja: 67 milijonov evrov
Število uradnikov: 250
Župani občin so prepričani, da bo pokrajina zaradi močnega gospodarstva ena od najbogatejših. Pomisleke imajo le v Suhi krajini, kjer so ves čas na repu in v velikem razvojnem zaostanku. Že ob odločitvi za referendum pa je prišlo do spora, saj so Belokranjci zahtevali, da se jih omeni v imenu pokrajine, in tudi uspeli.
Vzhodnoštajerska ali Ptujsko-Ormoška pokrajina
Število prebivalcev: 87.000
Število občin: 19
Sedež pokrajine: Ptuj
Vir financiranja: 44 milijonov evrov
Število uradnikov: 200
Območje pokrajine je pretežno kmetijsko, med podjetji prevladujejo majhna in srednja. Pokrajina bi segala od Dravskega polja in dela Slovenskih goric preko Ptuja v Haloze in do Prlekije, vse do meje s Hrvaško. Ormoški občinski svet si je predtem prizadeval, da bi ostali pod okriljem velike štajerske pokrajine, medtem ko si tega nikakor ne želijo na Ptuju.
Posavska pokrajina
Število prebivalcev: 75.000
Število občin: 5
Sedež pokrajine: Krško
Vir financiranja: 41 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Posavska pokrajina bi bila med manjšimi, a bi delovala kot zaokrožena celota, ki bi delovala enotno. Prizadevanja Posavcev, da bi dobili samostojno pokrajino, namreč trajajo že petnajst let. Zato je po njihovem mnenju referendum zgodovinska priložnost, ki je ne smejo zamuditi.
Koroška pokrajina
Število prebivalcev: 74.000
Število občin: 12
Sedež pokrajine: Slovenj Gradec
Vir financiranja: 39 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Korošci so prepričani, da brez pokrajine z imenom Koroška sploh ni prihodnosti. Že več let so občine povezane tudi v Svetu Koroške regije. Kar jih moti, so predvsem slabe cestne povezave z osrednjo Slovenijo, spodbujati pa želijo tudi podjetništvo. Prav tako menijo, da bo ustanovitev pokrajine prispevala k razvoju turizma.
Savinjsko-šaleška pokrajina
Število prebivalcev: 62.000
Število občin: 10
Sedež pokrajine: Velenje
Vir financiranja: 31 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Tudi na tem koncu Slovenije pozdravljajo projekt regionalizacije, saj si že vrsto let prizadevajo za ustanovitev pokrajine. Imajo že precej skupnih projektov, inšpekcijske službe, območno razvojno agencijo in skupno upravo za okolje in prostor. Razvojni potencial predstavljata turizem in energetika. Skrajšano pokrajino imenujejo SAŠA.Na zadnje urejal: erof, dne: četrtek, 19. junij 2008 ob 18:36
Pepek z brega je napisal/a: Na glasovnice bi lehko fcoj djali še eno pitaje:
- Ali se van seja za kej se pri toten referndumi gre?
Točno tako kot je rekel Pepek !
Ta referendum je popolnoma nepotreben, in res si na koncu lahko postavimo vprašanje: za kej se pri toten referndumi gre?
Gre za zadnje poskuse ablasti, da si na populističen način popravi javno mnenje. Kakaršen koli bo izzid referenduma si ga lahko vsak tolmači po svojem.
V Lotmerki so se če se ne motim izrekli za Prleško-Prekmursko Pokrajino s sedežem v Ljutomeru.
Kako smo nekoč rekli v vojski SITNO, ja ja SITNO JJ !
Ne ven sicer kej točno pomeni postafka: Vir financiranja, znon pa, ka se gre za peneze in ka to pomeni keko penez de kera pokrajina mela na raspolago...
Lepo se vidi, keko bomo pridobili s totimi pokrajinami
bres vekih apetitof
samo dokraja odštekani lehko vervle
ka bomo kej več meli od totih pokrajn.
POKRAJNA BODO SAMO ENE JASLI VEČ
pr kerih do se hronili birokrati mi
pa bomo za jih delali.
Malo me čüdi ka Lüblana dobi san 478€, mi pa mo tak ali tak dobili nejveč, sej smo tüdi nejbol razviti v Sloveniji. Ne ven zake ste te tak proti za tote pokrejne
Pokrajine v osnovi so ne tak slaba ideja. Samo pri nas je problem, da jih je preveč in večina denarja, ki bi ga z njimi pridobili z evropskih skladov bo požrla birokracija. Če bi pokrajine bile večje z manjšo birokracijo te bi bila računica.
Ampak to je naša vseslovenska miselnos, če ima sosed moramo meti še mi pa četudi se finančno ne izide.
Če te že čli na referendum pazte na to koga piše na vseh treh listih....tak je našrejbano ka ne ven kak do to bole ðlampasti pa slabovidni naredli...v glovnen je za Prleke nejbole blizik tistemi ka smo šteli meti (bor ime)na lepen žuten listi....mislin pa, ka de jih dosti mimo vsekalo glih zavolo treh papirov ke na jih podobno piše...pa lidi nede-te pa do v LJ naredli kak čejo...pa Prlekov je napram Prekmurcon dosti meje....sranje
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Zvončica nedelja, 8. junij 2008 ob 23:39
Ogromna.........
Pepek z brega petek, 13. junij 2008 ob 15:03
Tak. Priftrogar mi je prnesa vabilo za referendum, jas pa nejč toga ne znon, na kakša fprašoja bon tan odgovorja.
Či Prleki nemremo biti fküper v eni pokrajini, te bon jas fse opkrožja "proti", te pa nej delajo kej čejo, da do itaki po svojen napravili. Narod spitovlejo za mišleje samo teko, ka do potlan, dere de se pokozalo ka so ga posrali, lehko rekli, ka so poslüšali volo naroda.
Meni bor niše nede moga rečti, ka sen jas tüdi šteja takše pa teko pokrajin, keko so si jih politiki zmislili.
MHA petek, 13. junij 2008 ob 16:14
Jan pa fse prečrta pa scoj napisa samostojna pokrajina Prlekija!
Tunč petek, 13. junij 2008 ob 16:32
Jernej petek, 13. junij 2008 ob 23:09
Tunč je napisal/a:
Prleki tak vemo kak daleč segne Prlekija pa lahko delajo v naši držovi kaj čejo. Provi Prlek Prlekije nede nikoli zatoja pa lahko naši poslanci si bilo kakšno drugo ime zmislijo. 
skoda je resan ka malo Politikov so za tao ka bi vi Prleki meli svojo pokrajino Prlekijo!
MHA torek, 17. junij 2008 ob 21:37
So pret pravili za toti referendum, ka je možnih 405 različnih odgovorof
Pepek z brega sreda, 18. junij 2008 ob 00:16
Na glasovnice bi lehko fcoj djali še eno pitaje:
- Ali se van seja za kej se pri toten referndumi gre?
Polek tekih možnih odgovorof nazodjo nede niše praf zna, kak je narod glasüva. Fsakša politična stranka de si rezultate razlogala tak, kak de ji f tisten momenti odgovorjalo.
Opet do nas žedne prek vode prignali...
MHA sreda, 18. junij 2008 ob 15:28
Pepek z brega je napisal/a:
Na glasovnice bi lehko fcoj djali še eno pitaje:
- Ali se van seja za kej se pri toten referndumi gre?
S totin fprašanjon bi tistin, keri čejo meti referendum dosti cejta prišparali, sej bi s ten preci meje različnih odgovorof dobili.
Tunč sreda, 18. junij 2008 ob 16:32
In sam bog ve kaj do si te zmislili
erof četrtek, 19. junij 2008 ob 18:27
POKRAJINE-PDF-Dokument
www.dvk.gov.si (o čem bomo odločali)
Pokrajine se predstavljajo
0000000000000000000000000000000000000000000
Pred vami je torej predstavitev 13 predlaganih pokrajin.
Osrednjeslovenska pokrajina
Število prebivalcev: 332.000
Število občin: 37
Sedež pokrajine: Ljubljana
Vir financiranja: 165 milijonov evrov
Število uradnikov: 650
Župani občin, ki bi spadale v Osrednjeslovensko pokrajino, tej nasprotujejo, saj menijo, da gre za umetno tvorbo. Ponekod se zavzemajo za ustanovitev Notranjske pokrajine, drugod si želijo širšo zasavsko pokrajino. A župani poudarjajo, da niso proti regionalizaciji Slovenije.
MOL
Število prebivalcev: 270.000
Število občin: 1
Vir financiranja: 129 milijonov evrov
Število uradnikov: 500
Ljubljana bi kot samostojna pokrajina dobila veliko dodatnih pristojnosti. Nanjo bi se prenesla vsa zemljišča sklada kmetijskih zemljišč, ki se ukinja, s čimer bi bilo olajšano prostorsko načrtovanje, pravijo njeni zagovorniki. Župan Zoran Jankoviæ, čeprav se je zavzemal za ustanovitev MOL-a kot samostojne pokrajine, poziva k bojkotu referenduma, saj meni, da gre za zapravljanje denarja.
Mariborska ali osrednještajerska pokrajina
Število prebivalcev: 237.000
Število občin: 22
Sedež pokrajine: Maribor
Vir financiranja: 108 milijonov evrov
Število uradnikov: 500
Mariborčani menijo, da bi bile meje prihodnje pokrajine lahko širše in bi se zlile s statistično Podravsko regijo. Župani sicer menijo, da so pokrajine nujne za prihodnji regionalni razvoj, zadovoljni pa so tudi s prenosom številnih pristojnosti, kot je prostorsko urejanje, skupne inšpekcijske in redarske službe, zagotavljanje požarne varnosti in drugo.
Gorenjska pokrajina
Število prebivalcev: 200.000
Število občin: 18
Sedež pokrajine: Kranj
Vir financiranja: 102 milijonov evrov
Število uradnikov: 400
Mnenja gorenjskih županov so deljena. Nekateri podpirajo enotno Gorenjsko pokrajino, ki bo po njihovem mnenju močnejša, župani zgornjegorenjskih občin pa so manj zadovoljni, saj menijo, da bi ločena Zgornjegorenjska pokrajina vsako leto prejela tri milijone evrov več. Glede smiselnosti referenduma pa so župani zadržani.
Celjska pokrajina
Število prebivalcev: 198.000
Število občin: 22
Sedež pokrajine: Celje
Vir financiranja: 95 milijonov evrov
Število uradnikov: 400
Občine, ki bodo vključene v Celjsko pokrajino, že zdaj uspešno sodelujejo v okviru savinjske statistične regije, saj jim je med drugim uspelo zgraditi tudi regijski center za odpadke. Župani menijo, da bo prednost prihodnje pokrajine predvsem bolj učinkovito dogovarjanje. Celjska pokrajina že zdaj združuje pet zdravilišč, gradi pa se še šesto.
Južnoprimorska ali Obalno-Kraška pokrajina
Število prebivalcev: 142.000
Število občin: 10
Sedež pokrajine: Koper
Vir financiranja: 77 milijonov evrov
Število uradnikov: 300
V večini primorskih občin nasprotujejo delitvi na severno in južno Primorsko in menijo, da bi morala biti tudi morebitna delitev predmet referendumskega vprašanja. V Postojni pa obžalujejo, da je vlada izbrisala Notranjsko pokrajino. Na referendumu bodo volivci odločali tudi o imenu pokrajine, ime Obalno-Kraška pa ni priljubljeno.
Pomurska ali Prekmursko-Prleška pokrajina
Število prebivalcev: 122.000
Število občin: 27
Sedež pokrajine: Murska Sobota
Vir financiranja: 49 milijonov evrov
Število uradnikov: 300
O mejah pokrajine so Pomurci enotni, mnenja delijo le glede poimenovanja pokrajine. Prleki se namreč zavzemajo za to, da bi se pokrajina imenovala prekmursko-prleška. V manjših in obmejnih občinah pa menijo, da bodo pokrajine omogočale večjo poseljenost.
Goriška ali Severnoprimorska pokrajina
Število prebivalcev: 120.000
Število občin: 13
Sedež pokrajine: Nova Gorica
Vir financiranja: 73 milijonov evrov
Število uradnikov: 250
Prebivalci bodo odločali tudi o imenu pokrajine. Kot omenjeno, številni Primorci nasprotujejo delitvi pokrajine na severni in južni del. Civilna pobuda je tako že zbrala okoli 22.000 podpisov za enotno Primorsko od Alp do morja.
Dolenjsko-Belokranjska pokrajina
Število prebivalcev: 110.000
Število občin: 14
Sedež pokrajine: Novo mesto
Vir financiranja: 67 milijonov evrov
Število uradnikov: 250
Župani občin so prepričani, da bo pokrajina zaradi močnega gospodarstva ena od najbogatejših. Pomisleke imajo le v Suhi krajini, kjer so ves čas na repu in v velikem razvojnem zaostanku. Že ob odločitvi za referendum pa je prišlo do spora, saj so Belokranjci zahtevali, da se jih omeni v imenu pokrajine, in tudi uspeli.
Vzhodnoštajerska ali Ptujsko-Ormoška pokrajina
Število prebivalcev: 87.000
Število občin: 19
Sedež pokrajine: Ptuj
Vir financiranja: 44 milijonov evrov
Število uradnikov: 200
Območje pokrajine je pretežno kmetijsko, med podjetji prevladujejo majhna in srednja. Pokrajina bi segala od Dravskega polja in dela Slovenskih goric preko Ptuja v Haloze in do Prlekije, vse do meje s Hrvaško. Ormoški občinski svet si je predtem prizadeval, da bi ostali pod okriljem velike štajerske pokrajine, medtem ko si tega nikakor ne želijo na Ptuju.
Posavska pokrajina
Število prebivalcev: 75.000
Število občin: 5
Sedež pokrajine: Krško
Vir financiranja: 41 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Posavska pokrajina bi bila med manjšimi, a bi delovala kot zaokrožena celota, ki bi delovala enotno. Prizadevanja Posavcev, da bi dobili samostojno pokrajino, namreč trajajo že petnajst let. Zato je po njihovem mnenju referendum zgodovinska priložnost, ki je ne smejo zamuditi.
Koroška pokrajina
Število prebivalcev: 74.000
Število občin: 12
Sedež pokrajine: Slovenj Gradec
Vir financiranja: 39 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Korošci so prepričani, da brez pokrajine z imenom Koroška sploh ni prihodnosti. Že več let so občine povezane tudi v Svetu Koroške regije. Kar jih moti, so predvsem slabe cestne povezave z osrednjo Slovenijo, spodbujati pa želijo tudi podjetništvo. Prav tako menijo, da bo ustanovitev pokrajine prispevala k razvoju turizma.
Savinjsko-šaleška pokrajina
Število prebivalcev: 62.000
Število občin: 10
Sedež pokrajine: Velenje
Vir financiranja: 31 milijonov evrov
Število uradnikov: 150
Tudi na tem koncu Slovenije pozdravljajo projekt regionalizacije, saj si že vrsto let prizadevajo za ustanovitev pokrajine. Imajo že precej skupnih projektov, inšpekcijske službe, območno razvojno agencijo in skupno upravo za okolje in prostor. Razvojni potencial predstavljata turizem in energetika. Skrajšano pokrajino imenujejo SAŠA.Na zadnje urejal: erof, dne: četrtek, 19. junij 2008 ob 18:36
fargo četrtek, 19. junij 2008 ob 22:14
Pepek z brega je napisal/a:
Na glasovnice bi lehko fcoj djali še eno pitaje:
- Ali se van seja za kej se pri toten referndumi gre?
Točno tako kot je rekel Pepek !
Ta referendum je popolnoma nepotreben, in res si na koncu lahko postavimo vprašanje: za kej se pri toten referndumi gre?
Gre za zadnje poskuse ablasti, da si na populističen način popravi javno mnenje. Kakaršen koli bo izzid referenduma si ga lahko vsak tolmači po svojem.
V Lotmerki so se če se ne motim izrekli za Prleško-Prekmursko Pokrajino s sedežem v Ljutomeru.
Kako smo nekoč rekli v vojski SITNO, ja ja SITNO JJ !
Pepek z brega petek, 20. junij 2008 ob 00:44
ZANIMIVO
Malo sen se ša matematiko ij priša do zanimivih izračünof.
Zračüna sen, keko Evrof pride na enega prebivalca:
Dolenska = 609€
Severnoprimorska = 608€
Posavska = 546€
Južnoprimorska = 542€
Koroška = 527€
Gorenjska = 510€
Ptujska = 505€
Savinjska = 500€
Osrednja = 497€
Celjska = 479€
Ljubljana = 478€
Mariborska = 455€
Pomurska ali Prekmurska-Prleška = 401€
Ne ven sicer kej točno pomeni postafka: Vir financiranja, znon pa, ka se gre za peneze in ka to pomeni keko penez de kera pokrajina mela na raspolago...
Lepo se vidi, keko bomo pridobili s totimi pokrajinami
MILAN petek, 20. junij 2008 ob 06:26
bres vekih apetitof
samo dokraja odštekani lehko vervle
ka bomo kej več meli od totih pokrajn.
POKRAJNA BODO SAMO ENE JASLI VEČ
pr kerih do se hronili birokrati mi
pa bomo za jih delali.
Naš kunec pa de naveke na kunci.
optix petek, 20. junij 2008 ob 11:17
fargo legendo
MHA petek, 20. junij 2008 ob 14:38
Malo me čüdi ka Lüblana dobi san 478€, mi pa mo tak ali tak dobili nejveč, sej smo tüdi nejbol razviti v Sloveniji.
Ne ven zake ste te tak proti za tote pokrejne 
Tunč petek, 20. junij 2008 ob 15:30
Pokrajine v osnovi so ne tak slaba ideja. Samo pri nas je problem, da jih je preveč in večina denarja, ki bi ga z njimi pridobili z evropskih skladov bo požrla birokracija. Če bi pokrajine bile večje z manjšo birokracijo te bi bila računica.
Ampak to je naša vseslovenska miselnos, če ima sosed moramo meti še mi pa četudi se finančno ne izide.
Zvončica sobota, 21. junij 2008 ob 00:55
Če te že čli na referendum pazte na to koga piše na vseh treh listih....tak je našrejbano ka ne ven kak do to bole ðlampasti pa slabovidni naredli...v glovnen je za Prleke nejbole blizik tistemi ka smo šteli meti (bor ime)na lepen žuten listi....mislin pa, ka de jih dosti mimo vsekalo glih zavolo treh papirov ke na jih podobno piše...pa lidi nede-te pa do v LJ naredli kak čejo...pa Prlekov je napram Prekmurcon dosti meje....sranje
MHA nedelja, 22. junij 2008 ob 15:45
Do 11. ure je bila udeležba na posvetovalnem referendumu o ustanovitvi pokrajin glede na vso Slovenijo 4,7-odstotna.
vir: rtvslo
Zej pa se je resen pokozalo ka je to totalka bija penes fkrej vrženi.
fargo nedelja, 22. junij 2008 ob 18:18
fargo nedelja, 22. junij 2008 ob 20:14
Bravo volilci!
Najmanj kar bi po taki potrati denarja Slovenk in Slovencev glede na sramotno nizko udeležbo storil jj je to da bi odstopil......
BRAVO jj SITNO...... !!!