žalostno samo kej če pa je sistem pač takšni.Mislin ka tüdi prinas neje rožnato.Broče vozijo v Ormož s celega prekmurja pa tan ke je tega neke več je žmetno najti lidi.
Zgleja ka se fse nean čudno obroča.Samo poslušajte oglase kelko lidi odovle grozdje ka nema kon dati pa potli ko odati.Tüdi avstrijci so naredli nekši predpis ka se nemre samo tak odovati grozdja v AVSTRIJO.
Bruselj namerava kmetijstvu močno oklestiti nabor pesticidov
Nekateri temu ploskajo, drugi se sprašujejo, ali se bo treba s pleveli znova spopadati z motikami
www.furs.si/svn/ffs/upr_nal.asp
Evropske poslance moti, da lahko pesticide v EU kupi vsak: tisti, ki jih res potrebuje, in tudi tisti, ki le misli, da jih potrebuje. Tudi zato zagovarjajo drastično omejitev njihove ponudbe na trgu.
- V Bruslju nastaja nova uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ki utegne po najbolj črnem scenariju ukiniti dve tretjini sredstev za zaščito kmetijskih rastlin pred škodljivci, boleznimi in pleveli. Damjan Finžgar, predsednik GIZ farmacije - združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev, je v zvezi s tem poudaril: "Človeštvo ima za pridelavo hrane na voljo le še 1800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, v Sloveniji zgolj 800 kvadratnih metrov. Vsak korak nazaj v tehnologiji bi zato lahko ob podnebnih spremembah hitro pripeljal do pomanjkanja hrane."
Milena Koprivnikar, v Fitosanitarni upravi Republike Slovenije odgovorna za to področje, meni, da je te strahove treba vzeti z rezervo. Ocenila je, da nova uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v promet, ki jo je predlagala evropska komisija, ni take vrste, da bi ogrozila evropsko kmetijstvo. Poleg tega bo v najboljšem primeru sprejeta leta 2009, uveljavljena pa dve leti kasneje. Predvideva tudi pet- do desetletno obdobje za uveljavitev, zato naj bi bilo dovolj časa, da se tudi fitofarmacevtska industrija prilagodi in začne razvijati primernejša FFS.
Evropski poslanci proti pretirani uporabi FFS
Evropski parlament je z dopolnili, ki jih je v prvem branju vložil k predlogu nove uredbe o FFS, bistveno strožji od evropske komisije in kmetijskih ministrov, ki naj bi politični kompromis o tem dosegli še v času slovenskega predsedovanja. V ECPA, Evropskem združenju fitofarmacevtske industrije, so ocenili, da bi po predlogu evropske komisije izgubili do četrtino vseh aktivnih snovi, po predlogu evropskega parlamenta pa celo več kot dve tretjini. Koprivnikarjeve takšna razlika v stališčih evropskih institucij ne preseneča. "Evropski parlament je glas ljudstva in prebivalci EU so se izrekli proti pretirani uporabi FFS," je opozorila Koprivnikarjeva.
Euros Jones iz ECPA je poudaril, da so najbolj skrb zbujajoči predlagani bodoči kriteriji zavrnitve FFS, ki bi izločili iz prometa mnoge aktivne snovi, najbolj pa bi prizadeli sadjarstvo in zelenjadarstvo. "Kako naj se kmetje brez insekticidov bojujejo proti škodljivcem, saj predlog evropskega parlamenta pušča le nekaj počasi delujočih pripravkov, ki tega ne omogočajo?" se je spraševal Jones. Dr. Franci Štampar, predstojnik Katedre za sadjarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mu je pritrdil: "Najbrž je nekaj aktivnih snovi res takšnih, ki lahko povzročajo težave, in te bodo gotovo izločene iz prometa. Če pa bi jih izločili dve tretjini, bi bila to katastrofa za intenzivno pridelavo hrane. V tem primeru bomo imeli le še tisto, kar bo dano od Boga. Lani smo vsi poskočili, ko se je hrana malo podražila. Tako drastičen ukrep pa lahko pomeni, da ne bo le draga, ampak da je lahko celo zmanjka."
Črvivih jabolk ne bi nihče kupoval
S tem, ko se je zadnja leta vreme spremenilo, je opozoril Štampar, so se nekateri škodljivci, ki so jih včasih brez težav uničili z dvakratnim škropljenem, zelo namnožili. Tak je, denimo, jabolčni zavijač, ki ga je bilo treba zadnja leta škropiti tudi do šestkrat, a se škodi zaradi njega kljub temu ni bilo mogoče povsem izogniti. "Se pa sprašujem, kdo bo kupoval jabolka, če bomo imeli polovico črvivih? Nihče, saj potrošniki gledajo v glavnem le na to, da je sadje lepo, zato ga bodo kupovali iz držav, kjer lahko FFS neovirano uporabljajo. Kitajci, na primer, preizkušajo dvesto različnih antibiotikov za zatiranje škodljivcev, mi pojemo kar nekaj njihovih hrušk, a se nihče ne vpraša, od kod so prišle in kako so bile pridelane," je opozoril profesor Štampar.
Prepričan je tudi, da močno skrčen nabor zaščitnih sredstev ne bi ogrozil le rastlin, ampak tudi ljudi. V podkrepitev je navedel pojav kobilic v Vipavski dolini pred leti. "Kar precej prahu so dvignile. Podobno se nam lahko v velikem obsegu ponovi kadar koli, a ne bomo mogli ukrepati, če aktivnih snovi ne bo na zalogi."
Iz Kitajske prihajajo tudi ponaredki FFS
Branko Virag, direktor za področje poljedelstva v murskosoboški Panviti, je povedal: "Kmetovanje povsem brez FFS je ta trenutek skoraj nemogoče. V tem primeru bi se proizvodnja hrane zmanjšala za 30 do 40 odstotkov, česar pa si svet ob dejstvu, da je premalo obdelovalnih površin in da prebivalstvo skokovito narašča, ne more privoščiti. Sem za to, da proizvajamo varno hrano v zadostnih količinah in ob odgovorni rabi FFS."
Da pri odgovorni rabi FFS šepa, dokazuje že opozorilo kmetovalcem, ki ga je na svoji spletni strani objavila fitosanitarna uprava. Svari, da je v EU vedno več ponaredkov FFS, povečini kitajskega izvora, ki jih nepridipravi kmetom kar s kombiji pripeljejo v vas. Ponaredki so sicer poceni, a hkrati zelo nevarni in praviloma tudi manj učinkoviti, saj vsebujejo obarvano vodo, pesek ali puder, zelo razredčene aktivne snovi ali celo snovi, ki so za ljudi in okolje dokazano škodljive.
Pretnar: Hvala bogu, če bo pesticidov manj!
"Hvala bogu, če bodo nabor pesticidov oklestili. Zaradi tega ne bo nobene katastrofe - razen za tiste, seveda, ki jih proizvajajo," je menil mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, nekdanji državni uradnik na ministrstvu za zdravje. "FFS v času, ko multinacionalkam dovoljujemo, da nas prisiljujejo v sobivanje z njihovimi pesticidi, ni mogoče ukiniti čez noč in se vrniti k organski pridelavi hrane. Treba je spremeniti doktrino kmetovanja, začeti pri kmetijskih izobraževalnih institucijah, jih obrniti na glavo, poseči po starih znanjih, tudi po motiki, pa bo manj tudi žilnih in srčnih obolenj." Slovenija bi se po Pretnarjevem mnenju lahko zgledovala po Franciji, ki je ob podpori predsednika Nicolasa Sarkozyja dosegla politično soglasje in pred kratkim prepovedala več kot 30 pesticidov. Na nedavnem posvetu slovenskih predstavnikov fitofarmacevtske industrije pa je bilo v zvezi s tem slišati opazko: "Sarkozy je zaljubljen in trenutno ni čisto pri sebi."
Simončič: Kmetje še vedno škropijo v kratkih hlačah
Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je ocenil, da nova evropska zakonodaja o FFS ne bi opazno izboljšala njihovih vplivov na okolje. "Zaradi manjšega izbora aktivnih snovi, ki bodo na voljo, in večje uporabe tistih, ki bodo dovoljene, se utegne njihova poraba celo povečati. Omejeno število FFS bo precej otežilo konvencionalno in tudi integrirano kmetijstvo, v posameznih primerih ga lahko celo onemogoči. Bo za zatiranje plevelov spet treba kupiti motike?" se je spraševal Simončič, ki se mu zdi v povezavi s FFS pomembno predvsem izobraževanje in usposabljanje njihovih uporabnikov. "Sprašujem se, zakaj kmetje še vedno škropijo brez zaščitne opreme, v kratkih hlačah, ko pa se moram jaz v avtu ali letalu pripeti z varnostim pasom. Vemo tudi, da v Sloveniji podpiramo nakupe traktorjev, ki jih imajo kmetje na dvoriščih tudi po štiri ali pet, po drugi strani pa imajo še vedno neprimerno škropilno tehniko - stare naprave, ki ne omogočajo dobre in natančne uporabe FFS."Na zadnje urejal: erof, dne: 07.04.2008 ob 07:14
Po vseh totih podatkih se lehko samo pitaš....koga vraga pa te zej jemo??? Mene črvi ne motijo, vrežeš stvornika vün pa jup po jaboki...je pa zodjič bila po TV oddaja ka so kozali szore sorte jablan ipd. ke so ostale nedotaknjene na kočevsken potli gda so lidi od tan po vojni nagnalai...so joko odporne brez škropiv pa kvalitetne...toto robo treba nazej spraviti
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Kata Strofa petek, 7. september 2007 ob 12:36
Al nemreš vervati kej se dogaja doli na primorskem:
članek
to se prinas nemre zgoditi, ali?
Zvončica sobota, 8. september 2007 ob 02:07
Prinas pa je za pobiraje jabok takša kriza....
MILAN sobota, 8. september 2007 ob 08:22
Zgleja ka se fse nean čudno obroča.Samo poslušajte oglase kelko lidi odovle grozdje ka nema kon dati pa potli ko odati.Tüdi avstrijci so naredli nekši predpis ka se nemre samo tak odovati grozdja v AVSTRIJO.
MATER TE PA NAN BRONIJO KA BI PILI....
Pepek z brega nedelja, 9. september 2007 ob 21:48
GREMO V ILEGALO!!!
erof ponedeljek, 7. april 2008 ob 08:12
Bruselj namerava kmetijstvu močno oklestiti nabor pesticidov
Nekateri temu ploskajo, drugi se sprašujejo, ali se bo treba s pleveli znova spopadati z motikami
www.furs.si/svn/ffs/upr_nal.asp
Evropske poslance moti, da lahko pesticide v EU kupi vsak: tisti, ki jih res potrebuje, in tudi tisti, ki le misli, da jih potrebuje. Tudi zato zagovarjajo drastično omejitev njihove ponudbe na trgu.
- V Bruslju nastaja nova uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet, ki utegne po najbolj črnem scenariju ukiniti dve tretjini sredstev za zaščito kmetijskih rastlin pred škodljivci, boleznimi in pleveli. Damjan Finžgar, predsednik GIZ farmacije - združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev, je v zvezi s tem poudaril: "Človeštvo ima za pridelavo hrane na voljo le še 1800 kvadratnih metrov obdelovalnih površin na prebivalca, v Sloveniji zgolj 800 kvadratnih metrov. Vsak korak nazaj v tehnologiji bi zato lahko ob podnebnih spremembah hitro pripeljal do pomanjkanja hrane."
Milena Koprivnikar, v Fitosanitarni upravi Republike Slovenije odgovorna za to področje, meni, da je te strahove treba vzeti z rezervo. Ocenila je, da nova uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v promet, ki jo je predlagala evropska komisija, ni take vrste, da bi ogrozila evropsko kmetijstvo. Poleg tega bo v najboljšem primeru sprejeta leta 2009, uveljavljena pa dve leti kasneje. Predvideva tudi pet- do desetletno obdobje za uveljavitev, zato naj bi bilo dovolj časa, da se tudi fitofarmacevtska industrija prilagodi in začne razvijati primernejša FFS.
Evropski poslanci proti pretirani uporabi FFS
Evropski parlament je z dopolnili, ki jih je v prvem branju vložil k predlogu nove uredbe o FFS, bistveno strožji od evropske komisije in kmetijskih ministrov, ki naj bi politični kompromis o tem dosegli še v času slovenskega predsedovanja. V ECPA, Evropskem združenju fitofarmacevtske industrije, so ocenili, da bi po predlogu evropske komisije izgubili do četrtino vseh aktivnih snovi, po predlogu evropskega parlamenta pa celo več kot dve tretjini. Koprivnikarjeve takšna razlika v stališčih evropskih institucij ne preseneča. "Evropski parlament je glas ljudstva in prebivalci EU so se izrekli proti pretirani uporabi FFS," je opozorila Koprivnikarjeva.
Euros Jones iz ECPA je poudaril, da so najbolj skrb zbujajoči predlagani bodoči kriteriji zavrnitve FFS, ki bi izločili iz prometa mnoge aktivne snovi, najbolj pa bi prizadeli sadjarstvo in zelenjadarstvo. "Kako naj se kmetje brez insekticidov bojujejo proti škodljivcem, saj predlog evropskega parlamenta pušča le nekaj počasi delujočih pripravkov, ki tega ne omogočajo?" se je spraševal Jones. Dr. Franci Štampar, predstojnik Katedre za sadjarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mu je pritrdil: "Najbrž je nekaj aktivnih snovi res takšnih, ki lahko povzročajo težave, in te bodo gotovo izločene iz prometa. Če pa bi jih izločili dve tretjini, bi bila to katastrofa za intenzivno pridelavo hrane. V tem primeru bomo imeli le še tisto, kar bo dano od Boga. Lani smo vsi poskočili, ko se je hrana malo podražila. Tako drastičen ukrep pa lahko pomeni, da ne bo le draga, ampak da je lahko celo zmanjka."
Črvivih jabolk ne bi nihče kupoval
S tem, ko se je zadnja leta vreme spremenilo, je opozoril Štampar, so se nekateri škodljivci, ki so jih včasih brez težav uničili z dvakratnim škropljenem, zelo namnožili. Tak je, denimo, jabolčni zavijač, ki ga je bilo treba zadnja leta škropiti tudi do šestkrat, a se škodi zaradi njega kljub temu ni bilo mogoče povsem izogniti. "Se pa sprašujem, kdo bo kupoval jabolka, če bomo imeli polovico črvivih? Nihče, saj potrošniki gledajo v glavnem le na to, da je sadje lepo, zato ga bodo kupovali iz držav, kjer lahko FFS neovirano uporabljajo. Kitajci, na primer, preizkušajo dvesto različnih antibiotikov za zatiranje škodljivcev, mi pojemo kar nekaj njihovih hrušk, a se nihče ne vpraša, od kod so prišle in kako so bile pridelane," je opozoril profesor Štampar.
Prepričan je tudi, da močno skrčen nabor zaščitnih sredstev ne bi ogrozil le rastlin, ampak tudi ljudi. V podkrepitev je navedel pojav kobilic v Vipavski dolini pred leti. "Kar precej prahu so dvignile. Podobno se nam lahko v velikem obsegu ponovi kadar koli, a ne bomo mogli ukrepati, če aktivnih snovi ne bo na zalogi."
Iz Kitajske prihajajo tudi ponaredki FFS
Branko Virag, direktor za področje poljedelstva v murskosoboški Panviti, je povedal: "Kmetovanje povsem brez FFS je ta trenutek skoraj nemogoče. V tem primeru bi se proizvodnja hrane zmanjšala za 30 do 40 odstotkov, česar pa si svet ob dejstvu, da je premalo obdelovalnih površin in da prebivalstvo skokovito narašča, ne more privoščiti. Sem za to, da proizvajamo varno hrano v zadostnih količinah in ob odgovorni rabi FFS."
Da pri odgovorni rabi FFS šepa, dokazuje že opozorilo kmetovalcem, ki ga je na svoji spletni strani objavila fitosanitarna uprava. Svari, da je v EU vedno več ponaredkov FFS, povečini kitajskega izvora, ki jih nepridipravi kmetom kar s kombiji pripeljejo v vas. Ponaredki so sicer poceni, a hkrati zelo nevarni in praviloma tudi manj učinkoviti, saj vsebujejo obarvano vodo, pesek ali puder, zelo razredčene aktivne snovi ali celo snovi, ki so za ljudi in okolje dokazano škodljive.
Pretnar: Hvala bogu, če bo pesticidov manj!
"Hvala bogu, če bodo nabor pesticidov oklestili. Zaradi tega ne bo nobene katastrofe - razen za tiste, seveda, ki jih proizvajajo," je menil mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, nekdanji državni uradnik na ministrstvu za zdravje. "FFS v času, ko multinacionalkam dovoljujemo, da nas prisiljujejo v sobivanje z njihovimi pesticidi, ni mogoče ukiniti čez noč in se vrniti k organski pridelavi hrane. Treba je spremeniti doktrino kmetovanja, začeti pri kmetijskih izobraževalnih institucijah, jih obrniti na glavo, poseči po starih znanjih, tudi po motiki, pa bo manj tudi žilnih in srčnih obolenj." Slovenija bi se po Pretnarjevem mnenju lahko zgledovala po Franciji, ki je ob podpori predsednika Nicolasa Sarkozyja dosegla politično soglasje in pred kratkim prepovedala več kot 30 pesticidov. Na nedavnem posvetu slovenskih predstavnikov fitofarmacevtske industrije pa je bilo v zvezi s tem slišati opazko: "Sarkozy je zaljubljen in trenutno ni čisto pri sebi."
Simončič: Kmetje še vedno škropijo v kratkih hlačah
Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je ocenil, da nova evropska zakonodaja o FFS ne bi opazno izboljšala njihovih vplivov na okolje. "Zaradi manjšega izbora aktivnih snovi, ki bodo na voljo, in večje uporabe tistih, ki bodo dovoljene, se utegne njihova poraba celo povečati. Omejeno število FFS bo precej otežilo konvencionalno in tudi integrirano kmetijstvo, v posameznih primerih ga lahko celo onemogoči. Bo za zatiranje plevelov spet treba kupiti motike?" se je spraševal Simončič, ki se mu zdi v povezavi s FFS pomembno predvsem izobraževanje in usposabljanje njihovih uporabnikov. "Sprašujem se, zakaj kmetje še vedno škropijo brez zaščitne opreme, v kratkih hlačah, ko pa se moram jaz v avtu ali letalu pripeti z varnostim pasom. Vemo tudi, da v Sloveniji podpiramo nakupe traktorjev, ki jih imajo kmetje na dvoriščih tudi po štiri ali pet, po drugi strani pa imajo še vedno neprimerno škropilno tehniko - stare naprave, ki ne omogočajo dobre in natančne uporabe FFS."Na zadnje urejal: erof, dne: 07.04.2008 ob 07:14
Zvončica torek, 8. april 2008 ob 00:07
Po vseh totih podatkih se lehko samo pitaš....koga vraga pa te zej jemo??? Mene črvi ne motijo, vrežeš stvornika vün pa jup po jaboki...je pa zodjič bila po TV oddaja ka so kozali szore sorte jablan ipd. ke so ostale nedotaknjene na kočevsken potli gda so lidi od tan po vojni nagnalai...so joko odporne brez škropiv pa kvalitetne...toto robo treba nazej spraviti
Dejan petek, 22. maj 2009 ob 17:26
Nela je napisal/a:
Ja seveda na srčeka, pa to še med goricami......:lol: :lol: :lol:
Tak zej pa se je po začelo, lepo vreme pa puno dela v goricah......
Na kaj vas tota slika spominja???
Zej pa ven, gi je to slikano
Vinogradništvo Ivan Dreisiebner
Blizu doma, blizu srca
Lepo
Na zadnje urejal: Dejan, dne: petek, 22. maj 2009 ob 17:27
MILAN petek, 22. maj 2009 ob 17:31
MILAN petek, 22. maj 2009 ob 17:33
pa si jih posamezniki vozijo z Hrvaške
totin bi trebalo na prste stopiti
Dejan ponedeljek, 12. oktober 2009 ob 23:04
Takše pa so gorice na Dolenjsken
Lepo poglajena, list po list, tak ka grozdje vün štrli
Dejan ponedeljek, 12. oktober 2009 ob 23:05
Pa še malo dolenjskega grozdja
MILAN torek, 13. oktober 2009 ob 07:57
toto nemre biti preveč očno kak je naloženo.