optix nimaš prav glede cen v blagovnici. So popolnoma enake kot v malih SP Mercatorjevih trgovinah. Nekatere stvari so celo cenejše kot v superju. Delam na tem področju pa spremljam cene.
Kaj se placa tiče je pa sigurno bojše, ka nega ramp. Več je lidi na ploce, tlakovci pado tak zanič če bodo gori avte ali ne. Zanima pa me resen ka zej tan vala plöva cona ali ne ?
Plova cona ne vala, ker je glovni ploc ne v opčinske odloki zajeti polek plovih con.. ampak se tretera posebej...Mestni redar bi ti lehko da gor listek ka nemaš parkirnega listeka, ker pa tudi listeki vun pri zapornici ne letijo, listeka nemreš meti gori.
Dokič opčinski svet nede sprejeja spremembe odloka, in avtomat na zapornici nede listekof vun meta, tak dugo nega nevarnosti... bote pa vseeno pozorni na napis na zapornici "naprava ni v funkciji"... čim toti napis zgine, je treba listeke jemati...makar nebi bilo zapornice.
Predvidevlen, ka de sprememba odloka določila, ka de režim tašen kak na tržnici, edino za brezplačni časovni interval sen ne ziher, predvidevlen ka glih 2 vuri nede (ali pa tudi).
Dejan je napisal/a: Razni "zeleni" več zej tü na trgi nimajo kej brskati. To bi mogli pret, gda je še trg zeleni bija, ka bi se zbunilo. Zej dere je v betoni, več nič ne pomoga. Tü nekej zelenega več nemreš delati, ker de fse crknilo.
Trg bi pret mogli dol za promet zapreti, gda še je stori bija, pa kakšo drevo kcoj posaditi. Te bi to nekej "zelenega" bilo....
To se fčosik ge vidi, samo nič ne pašejo tiste lükje sret betona in da vün z jih rose kakšo drevo. Zdi se kak tüjek. Na žalost mo Dejan praf, ka je zgübleno je zgübleno in nede več zeleno. Revitalizacija je pa zlo drogi posel in zoprno kopanje celega trga zej več nemre priti f poštef. Žalostno je tüdi to, ka sen vida ponekot v inozemstvi, da je takši betonski džungli zlo teško vdihniti živleje.
Reka bi : "Bogi lotmerški plac !"
Eno dve leti naze sen gleja na discovery dokumentarec, kak so v enen kitejsken mesti preuredili mesto. Nekda je blo fse zeleno, te so zeleno odstranili pa vse v beton dali, pa še reko, kera teče skoz mesto, so z betonon naredli kanol. In po nekej desetletjih so šli tisto mesto pa reko preurejat, celi beton so odstranili, pa nazej znasodili trovo pa dreve. Ko so primerjali slike mesto nekda pa mesto zej, je sto pa ena.
Mislin ka de v Lotmerki tüdi tak, ka ko do naslednič renoverali, čez sto let, tak so rekli ka de tak dugo toti trg drža, ka do te naze šli na zeleno.
MHA je napisal/a: Trova bi fsikak mogla biti na ploci, pa kakše dreve, pa kakši mali potok, kak je pred dumon. Nepa tista "preša"
Ne ven ki bi ti napelova potok prek glovnega trga?
Tak či glejaš ni problem tiste tlakofce vun vzeti pa tan narediti travo, samo z drevo pa je že drugače,... ki boš najša nekšno veko drevo kera de senco delala ?
bilo kaj boš zasodije od drevesnic de trebalo 10-15 let ka kaj zrose... najmejn...
Tiste keri so na občini podpisali pa dovolili uničenje tistih drev bi trebalo za pete obesiti na glovnen trgu.
Toga se zavedaš ti , pa jas, pa še kakša pešica lidi, večina pa ne. Nažalost svet gre v samopropost, se vidimo kak sekajo Amazonski pragozd, pa kak jemlejo reke morjon ali jezeron, na primer Rusi so Aralskemi jezeri vzeli obe reki, ke sta ga napojali (za namokaje bombožnih polj ), in zej mojo pristaniško mesto Aralsk že 80 km otdaljeno ot morja in še bi lehko našteva - ŽALOST. Zato bi moglo biti večina lidi tokega mišleja kak si omena.
Arálsko jezero (kazaško Арал Теңізі: Aral Tengizi, uzbeško Orol dengizi, rusko Аральскοе мοре, tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji. Leži med Kazahstanom na severu, in Karalpakijo, Uzbekistansko avtonomno republiko na jugu. Napajata ga reki Amu Darja in Sir Darja.
V preteklosti je veljal za enega od štirih največjih jezer na svetu s površino 68.000 kvadratnih kilometrov, velikost Aralskega jezera pa se stalno zmanjšuje od leta 1960.
Zelo se krči zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje, zaradi česar se zmanjšuje dotok (voda le redko priteče do jezera) in se zastruplja s kemičnimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih soli (prinaša jih veter z osušene kotanje nekdanjega jezera) so začeli propadati tudi nasadi bombaža ob rekah. Do leta 2007 je njegova velikost znašala le še 10% svoje prvotne velikosti, razdelil se je v tri jezera in sicer Severno Aralsko jezero in vzhodno ter zahodno porečje nekoč velikega Južnega Aralskega jezera.
Leta 2009, je jugovzhodni del jezera presahnilo, jugozahodni del jezera pa se je umaknil v ozek pas na skrajnem zahodu nekdanjega Južnega Aralskega morja. Največja globina Severnega Aralskega jezera je 42 metrov (od leta 2008). Regija je v zlatih časih uspešno vodila ribiško industrijo, zdaj pa je praktično uničena, pojavila se je velika brezposelnost in gospodarske težave. Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva. Umik morja je po navedbah privedlo do lokalnih podnebnih sprememb, saj postajajo poletja vse bolj vroča in sušna, zime pa hladnejše in dolge. Zdaj je nenehno prizadevanje Kazahstana, da ohrani in dopolni Severno Aralskega jezero. V okviru teh prizadevanj je bil projekt jezu končan leta 2005, v letu 2008, pa je gladina vode v jezeru narasla za 12 metrov od kar je najvišja raven po letu 2003. Slanost se je zmanjšala in ribe so spet na voljo v zadostnem številu za nekatere ribolovne dejavnosti. Vendar pa so napovedi za ostanke Južnega Aralskega jezera še vedno žalostne, krčenje Aralskega jezera pa spada med najhujše okoljske katastrofe.
Več zelenice meje zasluži "moj" pedoš s kamnon ma s solenin tlakofcon... zake bi se te trudja z zelenico... pa lepo je iti na "Bali"....
No malo sen karikera...projekt je bija nareti resen za cajta tisteg, ki nema spominske toble na ploci....
Jas zamerin svetnikon pa tobličnemi župoni, ka so ne projekta modificerali, Zdrava kmečka pamet tudi neke vala... ze je ka je...
Ka de se delalo či/kda se bo, de opet koštalo, pa še od arhitekta de trebalo doboti soglasje itd...
Vupan, ka lotmerški muzej mo kakšen kot, ki bi ga označili kiksi g.J in ka do lehko tan deponerali zapornice parkomate in pa kamere.
Profesoron, ki pa pišejo bukvice o urbanizmi, pa ka v poglavji o urbanističnen vandalizmi umestijo "prenovo lotmerškega placa".
Pa brez zamere, vervlen, ka obstajajo lidje, ki poleti na +30 v senci, uživlejo v sprehodi po lotmeršken glovnen placi, in jin je joko lep. Fseke oke majo pač svojega molara
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Progress petek, 5. november 2010 ob 07:52
optix nimaš prav glede cen v blagovnici. So popolnoma enake kot v malih SP Mercatorjevih trgovinah. Nekatere stvari so celo cenejše kot v superju. Delam na tem področju pa spremljam cene.
Kaj se placa tiče je pa sigurno bojše, ka nega ramp. Več je lidi na ploce, tlakovci pado tak zanič če bodo gori avte ali ne. Zanima pa me resen ka zej tan vala plöva cona ali ne ?
Dejan petek, 5. november 2010 ob 12:44
Po mojen ne vala, sej nigi nič ne piše če se ne motin pa s plovin je tüdi ne namolano
Lenny petek, 5. november 2010 ob 12:57
Plova cona ne vala, ker je glovni ploc ne v opčinske odloki zajeti polek plovih con.. ampak se tretera posebej...Mestni redar bi ti lehko da gor listek ka nemaš parkirnega listeka, ker pa tudi listeki vun pri zapornici ne letijo, listeka nemreš meti gori.
Dokič opčinski svet nede sprejeja spremembe odloka, in avtomat na zapornici nede listekof vun meta, tak dugo nega nevarnosti... bote pa vseeno pozorni na napis na zapornici "naprava ni v funkciji"... čim toti napis zgine, je treba listeke jemati...makar nebi bilo zapornice.
Predvidevlen, ka de sprememba odloka določila, ka de režim tašen kak na tržnici, edino za brezplačni časovni interval sen ne ziher, predvidevlen ka glih 2 vuri nede (ali pa tudi).
Jernej četrtek, 11. november 2010 ob 21:33
Dejan je napisal/a:
Razni "zeleni" več zej tü na trgi nimajo kej brskati. To bi mogli pret, gda je še trg zeleni bija, ka bi se zbunilo. Zej dere je v betoni, več nič ne pomoga. Tü nekej zelenega več nemreš delati, ker de fse crknilo.
Trg bi pret mogli dol za promet zapreti, gda še je stori bija, pa kakšo drevo kcoj posaditi. Te bi to nekej "zelenega" bilo....
...rejsan, škoda je ka nega več zelenega!
TUNČEK četrtek, 11. november 2010 ob 21:55
To se fčosik ge vidi, samo nič ne pašejo tiste lükje sret betona in da vün z jih rose kakšo drevo. Zdi se kak tüjek. Na žalost mo Dejan praf, ka je zgübleno je zgübleno in nede več zeleno. Revitalizacija je pa zlo drogi posel in zoprno kopanje celega trga zej več nemre priti f poštef. Žalostno je tüdi to, ka sen vida ponekot v inozemstvi, da je takši betonski džungli zlo teško vdihniti živleje.
Reka bi : "Bogi lotmerški plac !"
MHA četrtek, 11. november 2010 ob 22:07
Eno dve leti naze sen gleja na discovery dokumentarec, kak so v enen kitejsken mesti preuredili mesto. Nekda je blo fse zeleno, te so zeleno odstranili pa vse v beton dali, pa še reko, kera teče skoz mesto, so z betonon naredli kanol. In po nekej desetletjih so šli tisto mesto pa reko preurejat, celi beton so odstranili, pa nazej znasodili trovo pa dreve. Ko so primerjali slike mesto nekda pa mesto zej, je sto pa ena.
Mislin ka de v Lotmerki tüdi tak, ka ko do naslednič renoverali, čez sto let, tak so rekli ka de tak dugo toti trg drža, ka do te naze šli na zeleno.
TUNČEK četrtek, 11. november 2010 ob 22:18
To sen gleja tüdi jas !
Dejan četrtek, 11. november 2010 ob 23:23
Te pa mo meli tepih na trgi
TUNČEK petek, 12. november 2010 ob 00:10
Deja dober tkolec si, keko cajta si nüca, da si ga nareda ? Je pa resen, ke se meni dopodnejo bole tisti z vzorcon !
Palača naj ne moti, to je slika Lotmerka, čes enih deset let. Odzaja je muzej bifšega župona Frančeka.
Makaveli petek, 12. november 2010 ob 01:20
Dejan je napisal/a:
Te pa mo meli tepih na trgi
to zgledne kak sprehajališče za cucke.
do not like...nemre biti tak kar en travnik sred trga...saj pa če bi blo tak kak na sliki tudi nebi blo sence....
MHA petek, 12. november 2010 ob 09:17
Trova bi fsikak mogla biti na ploci, pa kakše dreve, pa kakši mali potok, kak je pred dumon. Nepa tista "preša"
zobl petek, 12. november 2010 ob 10:25
MHA je napisal/a:
? 
Trova bi fsikak mogla biti na ploci, pa kakše dreve, pa kakši mali potok, kak je pred dumon. Nepa tista "preša"
Ne ven ki bi ti napelova potok prek glovnega trga
Tak či glejaš ni problem tiste tlakofce vun vzeti pa tan narediti travo, samo z drevo pa je že drugače,... ki boš najša nekšno veko drevo kera de senco delala ?
bilo kaj boš zasodije od drevesnic de trebalo 10-15 let ka kaj zrose... najmejn...
Tiste keri so na občini podpisali pa dovolili uničenje tistih drev bi trebalo za pete obesiti na glovnen trgu.
MHA petek, 12. november 2010 ob 11:07
Potok?
Napisa sen potok, kak je pred dumon. Či ne veš kak vün vidi, idi glejat.
Dejan petek, 12. november 2010 ob 14:12
Pa tota slika, ke sen jo jas napopa je že iz leta 2008. To ste že fsi vidli
Totega trga pa itak nemreš več popraviti. Zej je kak je. Dreve pa senco mo meli opet za 100 let.
TUNČEK petek, 12. november 2010 ob 15:21
Dejan, čes sto let mi nemo nucali drevja, se mo fsi lepo počivali f senci pod cipresami na brütifi.
Dejan petek, 12. november 2010 ob 15:29
Jah, sej za nami pridejo naši potomci pa jin trebamo neke lepega tüdi pistiti
TUNČEK petek, 12. november 2010 ob 16:02
Toga se zavedaš ti , pa jas, pa še kakša pešica lidi, večina pa ne. Nažalost svet gre v samopropost, se vidimo kak sekajo Amazonski pragozd, pa kak jemlejo reke morjon ali jezeron, na primer Rusi so Aralskemi jezeri vzeli obe reki, ke sta ga napojali (za namokaje bombožnih polj ), in zej mojo pristaniško mesto Aralsk že 80 km otdaljeno ot morja in še bi lehko našteva - ŽALOST. Zato bi moglo biti večina lidi tokega mišleja kak si omena.
****************************************************************
Arálsko jezero (kazaško Арал Теңізі: Aral Tengizi, uzbeško Orol dengizi, rusko Аральскοе мοре, tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji. Leži med Kazahstanom na severu, in Karalpakijo, Uzbekistansko avtonomno republiko na jugu. Napajata ga reki Amu Darja in Sir Darja.
V preteklosti je veljal za enega od štirih največjih jezer na svetu s površino 68.000 kvadratnih kilometrov, velikost Aralskega jezera pa se stalno zmanjšuje od leta 1960.
Zelo se krči zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje, zaradi česar se zmanjšuje dotok (voda le redko priteče do jezera) in se zastruplja s kemičnimi snovmi, ki jih uporabljajo na namakalnih površinah ob rekah. Zaradi strupenih soli (prinaša jih veter z osušene kotanje nekdanjega jezera) so začeli propadati tudi nasadi bombaža ob rekah. Do leta 2007 je njegova velikost znašala le še 10% svoje prvotne velikosti, razdelil se je v tri jezera in sicer Severno Aralsko jezero in vzhodno ter zahodno porečje nekoč velikega Južnega Aralskega jezera.
Leta 2009, je jugovzhodni del jezera presahnilo, jugozahodni del jezera pa se je umaknil v ozek pas na skrajnem zahodu nekdanjega Južnega Aralskega morja. Največja globina Severnega Aralskega jezera je 42 metrov (od leta 2008). Regija je v zlatih časih uspešno vodila ribiško industrijo, zdaj pa je praktično uničena, pojavila se je velika brezposelnost in gospodarske težave. Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva.
Območje okoli Aralskega jezera je tudi močno onesnaženo ter s tem posledično so se pojavile resne zdravstvene težave lokalnega prebivalstva. Umik morja je po navedbah privedlo do lokalnih podnebnih sprememb, saj postajajo poletja vse bolj vroča in sušna, zime pa hladnejše in dolge. Zdaj je nenehno prizadevanje Kazahstana, da ohrani in dopolni Severno Aralskega jezero. V okviru teh prizadevanj je bil projekt jezu končan leta 2005, v letu 2008, pa je gladina vode v jezeru narasla za 12 metrov od kar je najvišja raven po letu 2003. Slanost se je zmanjšala in ribe so spet na voljo v zadostnem številu za nekatere ribolovne dejavnosti. Vendar pa so napovedi za ostanke Južnega Aralskega jezera še vedno žalostne, krčenje Aralskega jezera pa spada med najhujše okoljske katastrofe.
Jernej petek, 12. november 2010 ob 18:31
MHA je napisal/a:
...Ges tüdi tak mislin!
Trova bi fsikak mogla biti na ploci, pa kakše dreve, pa kakši mali potok, kak je pred dumon. Nepa tista "preša"
Ne gledej štero sliko poglednemo v galeriji pod prlekija nekdaj od
glavnega trga Lotmerki je preteklosti bole zeleno blo kak gnes den!
Lenny petek, 12. november 2010 ob 21:37
Hja lehko pa ka je zadeva naslednja...
Več zelenice meje zasluži "moj" pedoš s kamnon ma s solenin tlakofcon... zake bi se te trudja z zelenico... pa lepo je iti na "Bali"....
No malo sen karikera...projekt je bija nareti resen za cajta tisteg, ki nema spominske toble na ploci....
Jas zamerin svetnikon pa tobličnemi župoni, ka so ne projekta modificerali, Zdrava kmečka pamet tudi neke vala... ze je ka je...
Ka de se delalo či/kda se bo, de opet koštalo, pa še od arhitekta de trebalo doboti soglasje itd...
Vupan, ka lotmerški muzej mo kakšen kot, ki bi ga označili kiksi g.J in ka do lehko tan deponerali zapornice parkomate in pa kamere.
Profesoron, ki pa pišejo bukvice o urbanizmi, pa ka v poglavji o urbanističnen vandalizmi umestijo "prenovo lotmerškega placa".
Pa brez zamere, vervlen, ka obstajajo lidje, ki poleti na +30 v senci, uživlejo v sprehodi po lotmeršken glovnen placi, in jin je joko lep. Fseke oke majo pač svojega molara
MHA sreda, 24. november 2010 ob 22:48
Pa so šli stebri...
