Danes se v avstrijski prestolnici prične že tradicionalni sejem počitnic, katerega se od leta 2003 udeležuje tudi Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija iz Ljutomera. Na tokratnem sejmu se bodo ponudniki iz Prlekije prvič predstavili z mobilnim turistično-informacijskim centrom (TIC), ki ga je LTO Prlekija pridobil septembra lani. Vrednost mobilnega TIC-a je 16.665 evrov; Evropska unija je prispevala 11.532 evrov, občina Ljutomer pa 5133 evrov. LTO Prlekija Ljutomer bo na Dunaju obiskovalcem predstavila prleška vina, turistične poti, vinske ceste, turistične kmetije, termalni turizem ter turistične ponudnike z območja Ljutomersko-Ormoških goric. Na sejmu se bodo na razstavnem prostoru, velikem 25 kvadratnih metrov, poleg LTO Prlekija Ljutomer predstavili tudi turistični kmetiji Hlebec s Koga in Puklavec iz Zasavcev ter družba Dveri Pax iz Železnih Dveri.
Danes se v avstrijski prestolnici prične že tradicionalni sejem počitnic, katerega se od leta 2003 udeležuje tudi Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija iz Ljutomera. Na tokratnem sejmu se bodo ponudniki iz Prlekije prvič predstavili z mobilnim turistično-informacijskim centrom (TIC), ki ga je LTO Prlekija pridobil septembra lani. Vrednost mobilnega TIC-a je 16.665 evrov; Evropska unija je prispevala 11.532 evrov, občina Ljutomer pa 5133 evrov. LTO Prlekija Ljutomer bo na Dunaju obiskovalcem predstavila prleška vina, turistične poti, vinske ceste, turistične kmetije, termalni turizem ter turistične ponudnike z območja Ljutomersko-Ormoških goric. Na sejmu se bodo na razstavnem prostoru, velikem 25 kvadratnih metrov, poleg LTO Prlekija Ljutomer predstavili tudi turistični kmetiji Hlebec s Koga in Puklavec iz Zasavcev ter družba Dveri Pax iz Železnih Dveri.
vir: večer
Jernej, Prleki prihajamo k tebi!
Lepo..samo finta ka tüdi je Avtosejem poleg.. pac vse novega predstavlajo pa karta te za sejem pocitnic vala in za
Vienna Autoshow..naja kama mislis do bole lidje sli?
Moji sodelavci do sli na Vienna Autoshow!
Angleška hvala slovenskim vinom
Ormož - MMC RTV SLO
Angleška specializirana revija za vina Harpers je predstavila slovenska vina in posebej poudarila vino terasa 2006 Jeruzalema Ormož.
Ocene revije Harpers so po mnenju vodstva družbe pomembna referenca pri prodaji ne le na angleškem, ampak tudi na svetovnem trgu. Harpers, ki je med najstarejšimi revijami s področja enologije in alkoholnih pijač, je proučeval vina iz držav vzhodne Evrope in njihovo možnost preboja in uspeha na angleškem trgu.
Ocenjevanje vin je potekalo v Londonu, ocenjevalci pa so preizkušali slovenska, romunska, moldavska, makedonska, bolgarska in gruzijska vina.
Jeruzalem Ormož v vinskem vodniku za leto 2008
Vina družbe Jeruzalem Ormož je v vinski vodnik za leto 2008 uvrstil tudi priznani poznavalec vin Tom Stevenson. Stevenson je vina slovenske družbe uvrstil na tri lestvice najboljših desetih vinarjev oziroma vin vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Za Jeruzalem Ormož so pozitivne ocene pomembne, saj je izvoz med prioritetami družbe. Izvozijo namreč kar petino svojih izdelkov, lani pa so zabeležili 28-odstotno letno rast prihodkov od prodaje na tujih trgih.
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo sedem pravilnikov o zaščiti kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zaščiteno geografsko označbo so pridobili kraški zašink, kraška panceta, vipavski zašinek, ptujski lük in kranjska klobasa, zaščiteno označbo porekla pa kraška jagnjetina in kraški ovčji sir.
Ministrstvo je doslej zaščitilo 28 kmetijskih pridelkov oziroma živil. Z objavo omenjenih pravilnikov bo ministrstvo prehodno nacionalno zaščitilo omenjene kmetijske pridelke oziroma živila. Prav tako bo za vloge pripravilo ustrezno dokumentacijo in jo posredovalo evropski komisiji za registracijo na ravni EU.
Eno leto za pridobitev certifikata
V objavljenih pravilnikih za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila bo določeno enoletno prehodno obdobje, v katerem morajo proizvajalci pridobiti certifikat o skladnosti proizvodnje s specifikacijo. Če certifikata v predpisanem roku ne pridobijo, zaščitenih imen za svoje proizvode ne smejo več uporabljati.
Da lahko kmetijski pridelek oziroma živilo pridobi zaščito geografske označbe, mora vsaj ena od faz proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, obenem pa ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki morajo izvirati iz določenega geografskega območja. Za pridobitev zaščite označbe porekla pa morajo vsi postopki pridelave, predelave in priprave za trg potekati znotraj geografsko določenega območja, njegove lastnosti morajo biti izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih ali človeških dejavnikov.
V Sloveniji zaščitenih 28 kmetijskih pridelkov
V Sloveniji je do sedaj zaščitenih 28 kmetijskih pridelkov oziroma živil. 11 z označbo porekla, in sicer nanoški sir, tolminc, mohant, bovški sir, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med, kraška jagnjetina, kraški ovčji sir in piranska sol. Z geografsko označbo je zaščitenih 12 živil, in sicer kraški pršut, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, jajca izpod Kamniških planin, vipavski pršut, kraški zašink, kraška panceta, vipavski zašinek, ptujski lük in kranjska klobasa. Pet živil pa je zaščitenih z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, to so idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, belokranjska pogača, belokranjska povitica in prosta povitica.
Vse lepo pa prav.....samo gda to šteješ je nekšo puno kraškega pa joko malo s totega našega konca zaščitenega....ka te to pomeni? Ka se naši ne vejo iti?
Nen glih reka, ka so fsi toti tak pa drgačik zaščiteni izdelki fprašlive kvalitete, bi pa si bor za ene vüpa trditi, ka si ne zaslüžijo takšega naziva. Pa ne zavolo izdelka samega, pač pa zavolo toga, kak ga priznoni proizvajalci priprovijo.
Po zaščitenin izdelkon jas razmin izdelek, naret tak, ka mo žmah pa podobo, kak jo je meja negda. Dera pa človik, keri se bor malo spozna na reči, že od daleč vidi, ka zadeva nema kej dosti sküpnega z kvalitetnin izdelkon, keri se ponoša z nekšoj zaščitenoj znamkoj, pa je pitaje, či gre resen za nekej, s čin bi se nej Slovenija hvolila okoli po sveti.
Je že resen, ka je mogoče tistemi turisti, keri je česa takšega še nigdor ne vida, še meje pa kuša, takša reč nezarensko dobra. Samo, dere se domačini enemi takšemi zaščitenemi izdelki v štacünih izogiblejo in ga rojši küpijo pri kmetih (čiglih tan navodno, seveda upravičeno, košta bor kakši evro več), te nekej nemre štimati.
Pitan se samo, kon glejajo, pa kakše žmahe mojo tiste komisije, kere določijo što je lehko proiozvajalec zaščitenega izdelka, pa kakša je kontrola potlan, dere so ednok že priznoni kak proizvajalci zaščitenega izdelka.
Pepek dobro si pogrünta ka je ne vse tak kak bi mi radi.
NA ŽALOST JE STALNO PROBLEM KOLIČINE DOLOČENEGA IZELKA.
Kakovost se kontrolera,veš pa ka smo specialisti za rezaje ovinkof,
te pa apč naredimo po svojen.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MILAN ponedeljek, 13. avgust 2007 ob 22:16
pa v senci sideli.
Dobro je bilo,
Pepek z brega ponedeljek, 13. avgust 2007 ob 22:25
F ten je glih künštnost našega dela!
Kej te ti misliš ka boš turiste f Prlekijo sprava, či boš jin koza kak se vi eni mantrote pa nos požrtjoke zvožate okoli?
:lol: :lol: :lol:
MALO ZÜTRA!
MILAN ponedeljek, 13. avgust 2007 ob 22:25
ja pa dobro županovo vino smo pil.
župana KAUČIČA IZ JURŠINCEV
Pepek z brega ponedeljek, 13. avgust 2007 ob 22:28
...da lotmerški župan nema goric...:lol: :lol:
MILAN ponedeljek, 13. avgust 2007 ob 22:31
TA PA MU NAJ
JURŠINSKI POSODI
MILAN ponedeljek, 13. avgust 2007 ob 22:35
TO PA SO puhi na SAKUŠAKI
MILAN torek, 14. avgust 2007 ob 15:54
DOBRO SI POGLEDNITE
KEJ JE BIJA LOTMERK NEKDA
NA AUPCIJI V ČAKOVCU JE BILA CENA PO KOMADI
1200 EVROV
POGLEDNITE PO NOHIŽI.....
MHA torek, 14. avgust 2007 ob 21:26
Kdej pa bi te nej tota pot na sporedi bila?
Pepek z brega torek, 14. avgust 2007 ob 22:22
Krez eno štrnejst dni.
MHA četrtek, 17. januar 2008 ob 13:04
Prleška ponudba na Dunaju
Danes se v avstrijski prestolnici prične že tradicionalni sejem počitnic, katerega se od leta 2003 udeležuje tudi Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija iz Ljutomera. Na tokratnem sejmu se bodo ponudniki iz Prlekije prvič predstavili z mobilnim turistično-informacijskim centrom (TIC), ki ga je LTO Prlekija pridobil septembra lani. Vrednost mobilnega TIC-a je 16.665 evrov; Evropska unija je prispevala 11.532 evrov, občina Ljutomer pa 5133 evrov. LTO Prlekija Ljutomer bo na Dunaju obiskovalcem predstavila prleška vina, turistične poti, vinske ceste, turistične kmetije, termalni turizem ter turistične ponudnike z območja Ljutomersko-Ormoških goric. Na sejmu se bodo na razstavnem prostoru, velikem 25 kvadratnih metrov, poleg LTO Prlekija Ljutomer predstavili tudi turistični kmetiji Hlebec s Koga in Puklavec iz Zasavcev ter družba Dveri Pax iz Železnih Dveri.
vir: večer
Jernej, Prleki prihajamo k tebi!
Pepek z brega četrtek, 17. januar 2008 ob 22:40
Fse lepo pa praf. Zadeva za pozdraviti.
Itaki pa sen ne glih prepričani ka de predstovlena cela Prlekija.
Jernej četrtek, 17. januar 2008 ob 23:05
MHA je napisal/a:
Prleška ponudba na Dunaju
Danes se v avstrijski prestolnici prične že tradicionalni sejem počitnic, katerega se od leta 2003 udeležuje tudi Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija iz Ljutomera. Na tokratnem sejmu se bodo ponudniki iz Prlekije prvič predstavili z mobilnim turistično-informacijskim centrom (TIC), ki ga je LTO Prlekija pridobil septembra lani. Vrednost mobilnega TIC-a je 16.665 evrov; Evropska unija je prispevala 11.532 evrov, občina Ljutomer pa 5133 evrov. LTO Prlekija Ljutomer bo na Dunaju obiskovalcem predstavila prleška vina, turistične poti, vinske ceste, turistične kmetije, termalni turizem ter turistične ponudnike z območja Ljutomersko-Ormoških goric. Na sejmu se bodo na razstavnem prostoru, velikem 25 kvadratnih metrov, poleg LTO Prlekija Ljutomer predstavili tudi turistični kmetiji Hlebec s Koga in Puklavec iz Zasavcev ter družba Dveri Pax iz Železnih Dveri.
vir: večer
Jernej, Prleki prihajamo k tebi!
Lepo..samo finta ka tüdi je Avtosejem poleg.. pac vse novega predstavlajo pa karta te za sejem pocitnic vala in za
Vienna Autoshow..naja kama mislis do bole lidje sli?
Moji sodelavci do sli na Vienna Autoshow!
Messeplatz 1, Postfach 277
A-1021 Wien
Tel: +43 (0)1 727 20-0
Fax: +43 (0)1 727 20-443
www.messe.at - info@messe.at
MILAN petek, 18. januar 2008 ob 07:34
vsi tisti eri kej glajate na turizem
venda preštimate ka je nekaj narobe.
Če samo poglednete kdo nastopa
če pa je še tan bol tak sejem kak
je napisa Jernej pa je venda ne
nejbol vrhunska predstavitef.......
MHA nedelja, 9. marec 2008 ob 15:31
Angleška hvala slovenskim vinom
Ormož - MMC RTV SLO
Angleška specializirana revija za vina Harpers je predstavila slovenska vina in posebej poudarila vino terasa 2006 Jeruzalema Ormož.
Ocene revije Harpers so po mnenju vodstva družbe pomembna referenca pri prodaji ne le na angleškem, ampak tudi na svetovnem trgu. Harpers, ki je med najstarejšimi revijami s področja enologije in alkoholnih pijač, je proučeval vina iz držav vzhodne Evrope in njihovo možnost preboja in uspeha na angleškem trgu.
Ocenjevanje vin je potekalo v Londonu, ocenjevalci pa so preizkušali slovenska, romunska, moldavska, makedonska, bolgarska in gruzijska vina.
Jeruzalem Ormož v vinskem vodniku za leto 2008
Vina družbe Jeruzalem Ormož je v vinski vodnik za leto 2008 uvrstil tudi priznani poznavalec vin Tom Stevenson. Stevenson je vina slovenske družbe uvrstil na tri lestvice najboljših desetih vinarjev oziroma vin vzhodne in jugovzhodne Evrope.
Za Jeruzalem Ormož so pozitivne ocene pomembne, saj je izvoz med prioritetami družbe. Izvozijo namreč kar petino svojih izdelkov, lani pa so zabeležili 28-odstotno letno rast prihodkov od prodaje na tujih trgih.
erof ponedeljek, 10. marec 2008 ob 13:10
Turistični Zemljevid
Zvončica ponedeljek, 10. marec 2008 ob 23:08
Skoro bi lehko spa polek totega iskaja na zemlevidi....
erof petek, 21. marec 2008 ob 20:24
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo sedem pravilnikov o zaščiti kmetijskih pridelkov oziroma živil. Zaščiteno geografsko označbo so pridobili kraški zašink, kraška panceta, vipavski zašinek, ptujski lük in kranjska klobasa, zaščiteno označbo porekla pa kraška jagnjetina in kraški ovčji sir.
Ministrstvo je doslej zaščitilo 28 kmetijskih pridelkov oziroma živil. Z objavo omenjenih pravilnikov bo ministrstvo prehodno nacionalno zaščitilo omenjene kmetijske pridelke oziroma živila. Prav tako bo za vloge pripravilo ustrezno dokumentacijo in jo posredovalo evropski komisiji za registracijo na ravni EU.
Eno leto za pridobitev certifikata
V objavljenih pravilnikih za zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila bo določeno enoletno prehodno obdobje, v katerem morajo proizvajalci pridobiti certifikat o skladnosti proizvodnje s specifikacijo. Če certifikata v predpisanem roku ne pridobijo, zaščitenih imen za svoje proizvode ne smejo več uporabljati.
Da lahko kmetijski pridelek oziroma živilo pridobi zaščito geografske označbe, mora vsaj ena od faz proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, obenem pa ima posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki morajo izvirati iz določenega geografskega območja. Za pridobitev zaščite označbe porekla pa morajo vsi postopki pridelave, predelave in priprave za trg potekati znotraj geografsko določenega območja, njegove lastnosti morajo biti izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih ali človeških dejavnikov.
V Sloveniji zaščitenih 28 kmetijskih pridelkov
V Sloveniji je do sedaj zaščitenih 28 kmetijskih pridelkov oziroma živil. 11 z označbo porekla, in sicer nanoški sir, tolminc, mohant, bovški sir, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med, kraška jagnjetina, kraški ovčji sir in piranska sol. Z geografsko označbo je zaščitenih 12 živil, in sicer kraški pršut, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, jajca izpod Kamniških planin, vipavski pršut, kraški zašink, kraška panceta, vipavski zašinek, ptujski lük in kranjska klobasa. Pet živil pa je zaščitenih z zajamčeno tradicionalno posebnostjo, to so idrijski žlikrofi, prekmurska gibanica, belokranjska pogača, belokranjska povitica in prosta povitica.
Zvončica ponedeljek, 24. marec 2008 ob 00:21
Vse lepo pa prav.....samo gda to šteješ je nekšo puno kraškega pa joko malo s totega našega konca zaščitenega....ka te to pomeni? Ka se naši ne vejo iti?
Pepek z brega ponedeljek, 24. marec 2008 ob 23:36
Nen glih reka, ka so fsi toti tak pa drgačik zaščiteni izdelki fprašlive kvalitete, bi pa si bor za ene vüpa trditi, ka si ne zaslüžijo takšega naziva. Pa ne zavolo izdelka samega, pač pa zavolo toga, kak ga priznoni proizvajalci priprovijo.
Po zaščitenin izdelkon jas razmin izdelek, naret tak, ka mo žmah pa podobo, kak jo je meja negda. Dera pa človik, keri se bor malo spozna na reči, že od daleč vidi, ka zadeva nema kej dosti sküpnega z kvalitetnin izdelkon, keri se ponoša z nekšoj zaščitenoj znamkoj, pa je pitaje, či gre resen za nekej, s čin bi se nej Slovenija hvolila okoli po sveti.
Je že resen, ka je mogoče tistemi turisti, keri je česa takšega še nigdor ne vida, še meje pa kuša, takša reč nezarensko dobra. Samo, dere se domačini enemi takšemi zaščitenemi izdelki v štacünih izogiblejo in ga rojši küpijo pri kmetih (čiglih tan navodno, seveda upravičeno, košta bor kakši evro več), te nekej nemre štimati.
Pitan se samo, kon glejajo, pa kakše žmahe mojo tiste komisije, kere določijo što je lehko proiozvajalec zaščitenega izdelka, pa kakša je kontrola potlan, dere so ednok že priznoni kak proizvajalci zaščitenega izdelka.
MILAN torek, 25. marec 2008 ob 08:56
NA ŽALOST JE STALNO PROBLEM KOLIČINE DOLOČENEGA IZELKA.
Kakovost se kontrolera,veš pa ka smo specialisti za rezaje ovinkof,
te pa apč naredimo po svojen.