Glih sen z enin guča, ki je bija v soboto na Ptuji pa v Ormoži in so bli šotori nabito puno, nesi meja kon.
Nela je napisal/a: Samo to se jaz tudi pitan, zakej lidi nega? Ce je pre mrzlo, so skupine zanic, je pijaca predroga ali jih je enostavno ne vec za niksno druzenje pa za nikan iti? Pa so vsi rejsi duma.
Edini vzrok je organizacija... Ne gre to tak samo od sebe. Se bodo v prihodnje mogli malo bol potrüditi, či čemo kakšo fešto meti v Lotmerki.
kak je reka Dejan, zafrknili so pri ten ko neje blo nič "pametne" muzike...pa malo več reklame tudi nebi škodilo...če ko glejan v ormoži pa v radgoni pa vsepovsod so meli neke znone pevce itd. (sicer jih ne poslusan) pa so ziher zaradi totih meli takšno gužvo.
tak ka drugo leto bi mogli nekoga drugega za muziko nabaviti, kakšne 2-3 skupine.zajebali so redno letos.škoda.upajmo ka de drugo leto bojše
jas man stroh ka še dugo nede bojše.To ka je eden zaposleni je ne garncija ka de šlo v redi dokič de se toti čehok nafča de že šotor sprhneja.LTO pa tek nema nekše pozitivna energije kak kej lidje čüjejeo za jih grejo fkrej. Datoi pa možnost samo hoteli (zgovor ka oni mojo kader,pa mize pa polek so) sten pa je te zapostovleno fso delo društef pa organizacij.
Dobiti znone pefce pa se moreš gnwes gučati za drügo leto ne pa 15 oktobra okoli zvati če keri nema špila ka bi priša v Lotmerk
Več lidi bi prišlo poslüšat prleškega SIMONA samo zavolo toga ka bi vidli če zno kej ali pa bole malo.
Na žalost pa se s tote štorije nede nič kej dosti premeknolo ploče so kak pa je učinek pa je ne važno.
Res bi lehko kakše bojše muzikoše zrihtali, jas sen prvič čüja za tote traktoriste... LTO bi lehko meja sfoj šank, pa sfojo pijačo, kera bi bila po nekši simbolični ceni. Dobra muzika + poceni dobra pijača = pun šotor.
Samo pozitivna energija nede nič spremenila. Minili so cajti kdo so društva prirejala velke veselice. Kakšno mešo še mogoče velke pa nikag. Po mojen mišljenji je v Lotmerki ne LTO niti nobeno društvo sposobno nareti martinovanja takšnih razsežnosti, kak so ga recimo meli v Ormoži s kerim se radi primerjamo. Iz enostavnega razloga ker nimajo finančnega zaledja. Če češ ka nekšna fešta res uspe se more v to vložiti ogromno dela in penez.Dela več ne bi rad nihče prostovolno, penez pa društvom in LTO kronično primankuje. Poleg tega pa so še vsi posvajeni med soboj. Tak da eden drugemu privoščijo kdo keremu kaj propadne.
Prireditve so gnes den posel. In če češ projek izpelati moraš minimalno 50.000€ meti v rezervi če gre kaj narobe. Ker tudi, če si najameš kakšno dobro skupino ali pevca, vsaki če meti zagotovilo, da de dobja plačeno tudi če vse propadne.
Dobra muzika pa je predpogoj, ka do lidje sploh prišli na fešto. Rajši pločam vstopnino za zannega pevca ali skupino kak pa za nekši xxx Ansambel, ki mogoče dobro špila nima pa imena. Za Dragojeviča je bila v Soboto vstopnina 18€ pa v šotor je šlo ziher 2000 lidi če ne več. To bi te blo 36.000€. Dragojevič pa jih je košta 14 ali 15.000€, keko jaz vem. Tak se to dela.
Dokler nede organizacije martinovanja prevzela nekša organizaciaja ali firma z finančnim zaledjom in malo izkušnjami pri organiziranju takših stvari bo nažolst tašna tuga kaj je bila v soboto.
In tudi društva se lahko po dogovoru z organizatorom lepo vključijo v celo dogajanje, če niso preveč užaljena ka ma organizacijo nehče tretji prek ne pa oni. To je moje mnenje. Ni mus da se strinjate. Ampak na žalost živimo v takšnih cajtih, da druge možnosti ni.Na zadnje urejal: Tunč, dne: torek, 11. november 2008 ob 11:09
To je seveda res, ka moreš nekše peneze v prireditef dati. Sen že napisa, ka ne gre to samo tak, nekej si zmisliti pa račünati, ka de 5000 lüdi prišlo. Za Martinovanje 2009 bi že zej mogli iskati znonega pevca, ansambel, ... ne ka se organizacija dodeli drüštvi en mesec pred samim martinovanjon. Tak nemreš kej dosti narediti.
Pogledni društvo KAEMDE (spletne stron: http://kaemde.com/pages/domov.php?lang=EN), ki je skupina mlodih dečkof pa dikliin in so organizirali martinovanje 100 pa 1 proti letos ke je blo. Pa dvomin, ka majo ne ven keko keša pa vekega zaledja. Nekej sponzorof ostalo pa dobra vola pa veselje do dela.
Ka pa LTO nima penez pa je ne res. Pa LTO bi pri nas glih mogla biti tota "organizacija s finančnin zaledjon" (kej tüdi je), samo treba se pač malo potrüditi. LTO se je glih s takšnin namenon ustanovja, ka ma takše in drgačne stvari prek, ne ka na leto v naše kraje pripelajo 100 lüdi in je to rešeno.
Za takšo organizacijo, kak je LTO ne bi smeja biti noben problem v Lotmerk pripelati glasbenika za kerega bi pločali 15.000 €. Če pa jin je to problem, te pa ne ven zake sploh momo LTO.
LTO je organizacisko ne sposoben tega izpelati. LTO se naj rajši z promocijo Prlekije bavi bo več haska. Največji problem v Lotmerki za kaj takšnega je vola do dela, ker prostovolnega dela nihče več ne pozna. pa tudi če jim pločaš delajo tak ka da bi bili prostovolci. Dati nekomu prek pa ki de vse zrihta pa basta. Dečki z Kaemde so stvor kar vredi pelali ampak je bija prinjih problem penez. Loni so od občine še nekšne peneze dobilli za prireditev Martinovanja in Silvestrovega letos pa ne. Zato so organizacije ne prevzeli.
Pa favšija med raznimi društvi to je tudi velki problem. Ampak o ten drugič, da nede kdo užaljeni.
[img] 11. novembra goduje sv. Martin. Z njegovim godom je povezanih veliko ljudskih običajev. Objavljamo kratek življenjepis priljubljenega svetnika (iz knjige Svetnik za vsak dan" avtorja Silvestra Čuka, ki je izšla pri založbi Ognjišče):
"Po ljudskem reku je Martinovo "jesenski pust". Sveti Martin sam pri tem nima deleža, razlaga priznani narodopisec dr. Niko Kuret. Karkoli se ob martinovanju godi, "je starejšega izvora: na današnji dan postavljeni svetnik je moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. Pogani našega podnebnega pasu so v začetku novembra obhajali praznik zahvale za letino. K tem slavjem so prihajali tudi duhovi rajnih prednikov. Vse to je mogoče razbrati iz martinovanja, kakor se na Slovenskem deloma še obhaja. Martinovanje je posebej slovesno v vinskih krajih, kajti mošt se je že spremenil v novo vino. Svetemu Martinu se je že zgodaj pridružila gos: po vsej verjetnosti je bila to daritvena žival, piše dr. Niko Kuret.
Martin Tourski, galsko-frankovski narodni svetnik, se je rodil okoli leta 316 v Panoniji (sedanji zahodni Madžarski). Njegovi starši so bili pogani, Martin je proti njihovi volji z dvanajstimi leti prosil za sprejem med katehumene. Na krst je moral čakati šest let. Pri petnajstih letih je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Že v tem času so ga vsi hvalili zaradi njegove skromnosti in izredne ljubezni do bližnjega. Prav zaradi te poteze se je izredno priljubil vernemu ljudstvu. Znana je zgodba o tem, kako je Martin nekega mrzlega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amisensu presekal svoj častniški plašč in polovico dal od mraza prezeblemu beraču. Ponoči se mu je prikazal Kristus, ogrnjen s tem plaščem, in mu dal vedeti: vse, kar storite ubogim, storite meni.
Kakor hitro mu je bilo mogoče,se je Martin poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers. Tam je prejel nižje redove (prve stopnje do duhovništva), mašniško posvečenje pa je prejel nekaj let kasneje. Martin pa je želel živeti v samoti, zato si je zunaj mesta Poitiers postavil celico. Sčasoma so se mu pridružili mnogi učenci in tako je blizu mesta Tours zrastel samostan. Predstojnik Martin si je prizadeval svojo skupnost voditi k čim popolnejšemu posnemanju Kristusove ljubezni.
Leta 371 je bil izpraznjen škofijski sedež v mestu Tours. Verniki in duhovniki so za svojega novega škofa izvolili Martina. Od tedaj je bil Martin zvest in skrben pastir svoje črede. Ljudje so ga poznali in ljubili kot svojega očeta. Povsod so govorili o milostni moči njegovih čudežnih ozdravljenj, izganjanja hudih duhov in obujanja mrtvih. V znamenje, da je ostal zvest svojemu pojmovanju evangelija, je tudi pri slovesno božji službi raje sedel na navadnem stolu kakor na oblazinjenem škofovskem sedežu. Največje veselje mu je bilo, da je mogel govoriti z ljudmi, ko je šel po svoji škofiji.
Živo se je zavedal svoje apostolske naloge. Vedno je imel pred očmi zveličanje svojih vernikov in varovanje pravega nauka. Verno ljudstvo ga je kmalu po njegovi smrti 8. novembra leta 397 - začelo častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov-nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Na tisoče cerkva, mest in gradov je dobilo svoje ime po njem. Njegov grob v Toursu je ena najbolj znanih božjih poti v srednjem veku.
Njegovo češčenje so zelo pospeševali benediktinski menihi med 7. in 10. stoletjem. Iz tega časa so tudi naše najstarejše cerkve, posvečene sv. Martinu: v ljubljanski škofiji jih je 4l, v mariborski 16, v koprski 17. Te številke nam povedo, kako češčen je bil sveti Martin med našimi vernimi predniki."
Vpis v slovenski Wikipediji
Na zadnje urejal: stajerc13, dne: torek, 11. november 2008 ob 13:49
Tunč je napisal/a: LTO je organizacisko ne sposoben tega izpelati. LTO se naj rajši z promocijo Prlekije bavi bo več haska. Največji problem v Lotmerki za kaj takšnega je vola do dela, ker prostovolnega dela nihče več ne pozna. pa tudi če jim pločaš delajo tak ka da bi bili prostovolci. Dati nekomu prek pa ki de vse zrihta pa basta. Dečki z Kaemde so stvor kar vredi pelali ampak je bija prinjih problem penez. Loni so od občine še nekšne peneze dobilli za prireditev Martinovanja in Silvestrovega letos pa ne. Zato so organizacije ne prevzeli.
Pa favšija med raznimi društvi to je tudi velki problem. Ampak o ten drugič, da nede kdo užaljeni.
S promocijo Prlekije bi se glih nej bavili. Či pa so pri ten tüdi uspešni pa je fprašanje. Promocija Prlekije pa je tüdi to, ka na takši praznik, kak je Martinovo, gi tü v naših krajih nekej valo, narediš fešto, ka pridejo lidje iz cele Slovenije, ne samo iz sosednjih blokov.
Kaemde pa ne, ka organizacije ne bi prevzeli, organizacije neso dobili, ker se je občina odločila podeliti to LTO-ji letos. Organizacija LTO pa je itak "hčerka" Občine Lotmerk.
ZDODBA JE TAKŠA OKOLIK MARTINOVEGA
loni je dola občina peneze in je LTO mela nalogo poiskati izvajalca
KMD so se prjavili narazpis in bili edini pa še zodji den so dali vlogo.
Rzpis je bija tak za Martinovo in novo leto
prireditev je uspala pa bila odmevna
letos je LTO dobilo peneze in zaposlilo delavca za prireditve
tak so obenen strokovno in organizacijsko glovni.
delavec je priša z mesecon septembron in začelo se je priprave na MARTINOVO
ZA PENEZE KEKO SO JIH DOBILI SO REKLI KA SAMI TOTO STVOR NAREDIJO KAK MORE BITI
GOSTINSKI DEL JE DOBJA HOTEL KAO DA PAČ JE NEJBOLE SPOSOBEN PA FSE MO
hvala bogi ka je ne sile dela nobeden gostinec ali drüštvo ka bi tak meja zgübo
tak penezi so bili zaprovleni projekt spelani narod pa je ne meja nič od toga ven pa je nikoga ne bilo.
Tak dale pa resen toti zavodi lehko delajo samo za svojo rit (obstoj) ČE JE TO NAČIN DELA TE PA RESEN NEMAMO VEČ KEJ REČI
nejbole žalostno je to ka nišče nede meja kumo ke odgovorjati ven nišče nikoga nede nič pita.
LTO je občinsko dete za to pa se tak more poskrbeti ka nede zbetežalo ali shiralo.
Ni res ka niso šteli dati KMD-ji organizacije. Samo vete keko so jim ponudili za organizacijo Martinovanja in Silvestrovega????
Celih 1000€
Mislim ka ni čudno če so se odpovedali organizaciji.
Zato pa profesjonalcom vse skup dati prek pa basta. Samo nažalost jih prinas nega.
Sej sen ne napisa, ka neso šteli dati KMD organizacije. KMD neso dali, ker so jo letos dali LTO. Sej piše na KMD stroni:
Martinovanja letos ne bo organiziral KAEMDE. Občina Ljutomer je letošnje Martinovanje predala LTO Ljutomer, tako da KMD KAEMDE ne bo organiziral tega vinskega praznika v Ljutomeru.
Letos so pač na LTOji zaposlili enega, ki bi meja to prek, ka bi lehko organizirali razne zadeve. Sej so ga pa s totin namenon zaposlili. Či pa zadev neso sposobni izpelati na nekši spodobni ravni, pa se nej to predo nekomi drügemi; ovi človik, ki pa so ga zaposlili za organizacijo totih zadev pa nej gre neke drügo delat.
Na Martinovanje (nobeno) nesen šla ker....na lotmerške fešte strašno teško gren....da že naprej ven kak do vün vidle....letos sen šla po dugih letih večer na sejemsko veselico (pa še to nebi če me nebi obiski zvlekli to)....tak ka....mislin ka je dosti pret lotmeržanarov za "akcijo" zodja leta rejši duma ali pa ge indi......samo so me pa fotke malo potukle....če ne bi znola za kej se gre bi si mislila ka se gre za kakšo mešo penzioniston pod šotoron......ke pa so te sploh kej pijače meli???? Če je hotelovsko osebje pedinalo ,e tüdi ne čüdi ka je vse prozno......veka sramota je to vse vküper.
Drügo leto pa de meja vsakši še težjo delo ka lidi nazej pridobi.....toti novi pa je od septembra do martineka resen ne moga kej nareti ka se muzike tiče....lehko pa bi vse drügo-če je na razpolago za toto delo okolik330 vür(delovni cejt)....SAMO KA PA LTO.jovci so te ne znali ka de letos opet Martinovo?????????
Ja totega delavca so vzeli za organizacijo takših prireditef. Či mislijo, ka som nemre narediti tega, jih nej vzemejo 10... Ka pa en človik nemre organizirati, kontaktirati raznih glasbenikof pa fse potrebno zrihtati pa tüdi neje res. Sej je en človik zadosti, ka se dogovorja z raznimi možnimi kandidati. Ka pa se potli organizacije tiče na same dneve prireditve pa je itak več lüdi zaduženih za to pa ovo.
Sicer pa je toti delavec bija vzeti s totin namenon, ka de LTO meja tote fešte zej prek. Tak ka že zej lehko začnejo fküp iskati za Martinovo 09.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Dejan ponedeljek, 10. november 2008 ob 15:18
Posledica über martinovanja -> spotreta rampa.
Glih sen z enin guča, ki je bija v soboto na Ptuji pa v Ormoži in so bli šotori nabito puno, nesi meja kon.
Nela je napisal/a:
Samo to se jaz tudi pitan, zakej lidi nega? Ce je pre mrzlo, so skupine zanic, je pijaca predroga ali jih je enostavno ne vec za niksno druzenje pa za nikan iti? Pa so vsi rejsi duma.
Edini vzrok je organizacija... Ne gre to tak samo od sebe. Se bodo v prihodnje mogli malo bol potrüditi, či čemo kakšo fešto meti v Lotmerki.
MHA ponedeljek, 10. november 2008 ob 20:52
Je venda što misla ka se rampa odpira kak vrota, ne pa gor pa dol.
Jernej ponedeljek, 10. november 2008 ob 22:42
...pa je "mularija" skodo naredla?
Makaveli ponedeljek, 10. november 2008 ob 23:09
kak je reka Dejan, zafrknili so pri ten ko neje blo nič "pametne" muzike...pa malo več reklame tudi nebi škodilo...če ko glejan v ormoži pa v radgoni pa vsepovsod so meli neke znone pevce itd. (sicer jih ne poslusan) pa so ziher zaradi totih meli takšno gužvo.
tak ka drugo leto bi mogli nekoga drugega za muziko nabaviti, kakšne 2-3 skupine.zajebali so redno letos.škoda.upajmo ka de drugo leto bojše
MILAN torek, 11. november 2008 ob 09:09
jas man stroh ka še dugo nede bojše.To ka je eden zaposleni je ne garncija ka de šlo v redi dokič de se toti čehok nafča de že šotor sprhneja.LTO pa tek nema nekše pozitivna energije kak kej lidje čüjejeo za jih grejo fkrej. Datoi pa možnost samo hoteli (zgovor ka oni mojo kader,pa mize pa polek so) sten pa je te zapostovleno fso delo društef pa organizacij.
Dobiti znone pefce pa se moreš gnwes gučati za drügo leto ne pa 15 oktobra okoli zvati če keri nema špila ka bi priša v Lotmerk
Več lidi bi prišlo poslüšat prleškega SIMONA samo zavolo toga ka bi vidli če zno kej ali pa bole malo.
Na žalost pa se s tote štorije nede nič kej dosti premeknolo ploče so kak pa je učinek pa je ne važno.
Jernej torek, 11. november 2008 ob 09:30
...te malo poglente Lotmerk kak je fiesta! Te malo komentirajte kak je blo!
ali
MHA torek, 11. november 2008 ob 11:21
Res bi lehko kakše bojše muzikoše zrihtali, jas sen prvič čüja za tote traktoriste... LTO bi lehko meja sfoj šank, pa sfojo pijačo, kera bi bila po nekši simbolični ceni. Dobra muzika + poceni dobra pijača = pun šotor.
Tunč torek, 11. november 2008 ob 12:07
Samo pozitivna energija nede nič spremenila. Minili so cajti kdo so društva prirejala velke veselice. Kakšno mešo še mogoče velke pa nikag. Po mojen mišljenji je v Lotmerki ne LTO niti nobeno društvo sposobno nareti martinovanja takšnih razsežnosti, kak so ga recimo meli v Ormoži s kerim se radi primerjamo. Iz enostavnega razloga ker nimajo finančnega zaledja. Če češ ka nekšna fešta res uspe se more v to vložiti ogromno dela in penez.Dela več ne bi rad nihče prostovolno, penez pa društvom in LTO kronično primankuje. Poleg tega pa so še vsi posvajeni med soboj. Tak da eden drugemu privoščijo kdo keremu kaj propadne.
Prireditve so gnes den posel. In če češ projek izpelati moraš minimalno 50.000€ meti v rezervi če gre kaj narobe. Ker tudi, če si najameš kakšno dobro skupino ali pevca, vsaki če meti zagotovilo, da de dobja plačeno tudi če vse propadne.
Dobra muzika pa je predpogoj, ka do lidje sploh prišli na fešto. Rajši pločam vstopnino za zannega pevca ali skupino kak pa za nekši xxx Ansambel, ki mogoče dobro špila nima pa imena. Za Dragojeviča je bila v Soboto vstopnina 18€ pa v šotor je šlo ziher 2000 lidi če ne več. To bi te blo 36.000€. Dragojevič pa jih je košta 14 ali 15.000€, keko jaz vem. Tak se to dela.
Dokler nede organizacije martinovanja prevzela nekša organizaciaja ali firma z finančnim zaledjom in malo izkušnjami pri organiziranju takših stvari bo nažolst tašna tuga kaj je bila v soboto.
In tudi društva se lahko po dogovoru z organizatorom lepo vključijo v celo dogajanje, če niso preveč užaljena ka ma organizacijo nehče tretji prek ne pa oni. To je moje mnenje. Ni mus da se strinjate. Ampak na žalost živimo v takšnih cajtih, da druge možnosti ni.Na zadnje urejal: Tunč, dne: torek, 11. november 2008 ob 11:09
Dejan torek, 11. november 2008 ob 12:32
To je seveda res, ka moreš nekše peneze v prireditef dati. Sen že napisa, ka ne gre to samo tak, nekej si zmisliti pa račünati, ka de 5000 lüdi prišlo. Za Martinovanje 2009 bi že zej mogli iskati znonega pevca, ansambel, ... ne ka se organizacija dodeli drüštvi en mesec pred samim martinovanjon. Tak nemreš kej dosti narediti.
Pogledni društvo KAEMDE (spletne stron: http://kaemde.com/pages/domov.php?lang=EN), ki je skupina mlodih dečkof pa dikliin in so organizirali martinovanje 100 pa 1 proti letos ke je blo. Pa dvomin, ka majo ne ven keko keša pa vekega zaledja. Nekej sponzorof ostalo pa dobra vola pa veselje do dela.
Ka pa LTO nima penez pa je ne res. Pa LTO bi pri nas glih mogla biti tota "organizacija s finančnin zaledjon" (kej tüdi je), samo treba se pač malo potrüditi. LTO se je glih s takšnin namenon ustanovja, ka ma takše in drgačne stvari prek, ne ka na leto v naše kraje pripelajo 100 lüdi in je to rešeno.
Za takšo organizacijo, kak je LTO ne bi smeja biti noben problem v Lotmerk pripelati glasbenika za kerega bi pločali 15.000 €. Če pa jin je to problem, te pa ne ven zake sploh momo LTO.
Tunč torek, 11. november 2008 ob 13:18
LTO je organizacisko ne sposoben tega izpelati. LTO se naj rajši z promocijo Prlekije bavi bo več haska. Največji problem v Lotmerki za kaj takšnega je vola do dela, ker prostovolnega dela nihče več ne pozna. pa tudi če jim pločaš delajo tak ka da bi bili prostovolci. Dati nekomu prek pa ki de vse zrihta pa basta. Dečki z Kaemde so stvor kar vredi pelali ampak je bija prinjih problem penez. Loni so od občine še nekšne peneze dobilli za prireditev Martinovanja in Silvestrovega letos pa ne. Zato so organizacije ne prevzeli.
Pa favšija med raznimi društvi to je tudi velki problem. Ampak o ten drugič, da nede kdo užaljeni.
stajerc13 torek, 11. november 2008 ob 14:42
[img] 11. novembra goduje sv. Martin. Z njegovim godom je povezanih veliko ljudskih običajev. Objavljamo kratek življenjepis priljubljenega svetnika (iz knjige Svetnik za vsak dan" avtorja Silvestra Čuka, ki je izšla pri založbi Ognjišče):
"Po ljudskem reku je Martinovo "jesenski pust". Sveti Martin sam pri tem nima deleža, razlaga priznani narodopisec dr. Niko Kuret. Karkoli se ob martinovanju godi, "je starejšega izvora: na današnji dan postavljeni svetnik je moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. Pogani našega podnebnega pasu so v začetku novembra obhajali praznik zahvale za letino. K tem slavjem so prihajali tudi duhovi rajnih prednikov. Vse to je mogoče razbrati iz martinovanja, kakor se na Slovenskem deloma še obhaja. Martinovanje je posebej slovesno v vinskih krajih, kajti mošt se je že spremenil v novo vino. Svetemu Martinu se je že zgodaj pridružila gos: po vsej verjetnosti je bila to daritvena žival, piše dr. Niko Kuret.
Martin Tourski, galsko-frankovski narodni svetnik, se je rodil okoli leta 316 v Panoniji (sedanji zahodni Madžarski). Njegovi starši so bili pogani, Martin je proti njihovi volji z dvanajstimi leti prosil za sprejem med katehumene. Na krst je moral čakati šest let. Pri petnajstih letih je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Že v tem času so ga vsi hvalili zaradi njegove skromnosti in izredne ljubezni do bližnjega. Prav zaradi te poteze se je izredno priljubil vernemu ljudstvu. Znana je zgodba o tem, kako je Martin nekega mrzlega zimskega dne pred mestnimi vrati v Amisensu presekal svoj častniški plašč in polovico dal od mraza prezeblemu beraču. Ponoči se mu je prikazal Kristus, ogrnjen s tem plaščem, in mu dal vedeti: vse, kar storite ubogim, storite meni.
Kakor hitro mu je bilo mogoče,se je Martin poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers. Tam je prejel nižje redove (prve stopnje do duhovništva), mašniško posvečenje pa je prejel nekaj let kasneje. Martin pa je želel živeti v samoti, zato si je zunaj mesta Poitiers postavil celico. Sčasoma so se mu pridružili mnogi učenci in tako je blizu mesta Tours zrastel samostan. Predstojnik Martin si je prizadeval svojo skupnost voditi k čim popolnejšemu posnemanju Kristusove ljubezni.
Leta 371 je bil izpraznjen škofijski sedež v mestu Tours. Verniki in duhovniki so za svojega novega škofa izvolili Martina. Od tedaj je bil Martin zvest in skrben pastir svoje črede. Ljudje so ga poznali in ljubili kot svojega očeta. Povsod so govorili o milostni moči njegovih čudežnih ozdravljenj, izganjanja hudih duhov in obujanja mrtvih. V znamenje, da je ostal zvest svojemu pojmovanju evangelija, je tudi pri slovesno božji službi raje sedel na navadnem stolu kakor na oblazinjenem škofovskem sedežu. Največje veselje mu je bilo, da je mogel govoriti z ljudmi, ko je šel po svoji škofiji.
Živo se je zavedal svoje apostolske naloge. Vedno je imel pred očmi zveličanje svojih vernikov in varovanje pravega nauka. Verno ljudstvo ga je kmalu po njegovi smrti 8. novembra leta 397 - začelo častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov-nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Na tisoče cerkva, mest in gradov je dobilo svoje ime po njem. Njegov grob v Toursu je ena najbolj znanih božjih poti v srednjem veku.
Njegovo češčenje so zelo pospeševali benediktinski menihi med 7. in 10. stoletjem. Iz tega časa so tudi naše najstarejše cerkve, posvečene sv. Martinu: v ljubljanski škofiji jih je 4l, v mariborski 16, v koprski 17. Te številke nam povedo, kako češčen je bil sveti Martin med našimi vernimi predniki."
Vpis v slovenski Wikipediji
Na zadnje urejal: stajerc13, dne: torek, 11. november 2008 ob 13:49
Dejan torek, 11. november 2008 ob 15:08
Tunč je napisal/a:
LTO je organizacisko ne sposoben tega izpelati. LTO se naj rajši z promocijo Prlekije bavi bo več haska. Največji problem v Lotmerki za kaj takšnega je vola do dela, ker prostovolnega dela nihče več ne pozna. pa tudi če jim pločaš delajo tak ka da bi bili prostovolci. Dati nekomu prek pa ki de vse zrihta pa basta. Dečki z Kaemde so stvor kar vredi pelali ampak je bija prinjih problem penez. Loni so od občine še nekšne peneze dobilli za prireditev Martinovanja in Silvestrovega letos pa ne. Zato so organizacije ne prevzeli.
Pa favšija med raznimi društvi to je tudi velki problem. Ampak o ten drugič, da nede kdo užaljeni.
S promocijo Prlekije bi se glih nej bavili. Či pa so pri ten tüdi uspešni pa je fprašanje. Promocija Prlekije pa je tüdi to, ka na takši praznik, kak je Martinovo, gi tü v naših krajih nekej valo, narediš fešto, ka pridejo lidje iz cele Slovenije, ne samo iz sosednjih blokov.
Kaemde pa ne, ka organizacije ne bi prevzeli, organizacije neso dobili, ker se je občina odločila podeliti to LTO-ji letos. Organizacija LTO pa je itak "hčerka" Občine Lotmerk.
MILAN torek, 11. november 2008 ob 20:09
ZDODBA JE TAKŠA OKOLIK MARTINOVEGA
loni je dola občina peneze in je LTO mela nalogo poiskati izvajalca
KMD so se prjavili narazpis in bili edini pa še zodji den so dali vlogo.
Rzpis je bija tak za Martinovo in novo leto
prireditev je uspala pa bila odmevna
letos je LTO dobilo peneze in zaposlilo delavca za prireditve
tak so obenen strokovno in organizacijsko glovni.
delavec je priša z mesecon septembron in začelo se je priprave na MARTINOVO
ZA PENEZE KEKO SO JIH DOBILI SO REKLI KA SAMI TOTO STVOR NAREDIJO KAK MORE BITI
GOSTINSKI DEL JE DOBJA HOTEL KAO DA PAČ JE NEJBOLE SPOSOBEN PA FSE MO
hvala bogi ka je ne sile dela nobeden gostinec ali drüštvo ka bi tak meja zgübo
tak penezi so bili zaprovleni projekt spelani narod pa je ne meja nič od toga ven pa je nikoga ne bilo.
Tak dale pa resen toti zavodi lehko delajo samo za svojo rit (obstoj)
ČE JE TO NAČIN DELA TE PA RESEN NEMAMO VEČ KEJ REČI
MILAN torek, 11. november 2008 ob 20:12
nejbole žalostno je to ka nišče nede meja kumo ke odgovorjati ven nišče nikoga nede nič pita.
LTO je občinsko dete za to pa se tak more poskrbeti ka nede zbetežalo ali shiralo.
Tunč torek, 11. november 2008 ob 20:47
Ni res ka niso šteli dati KMD-ji organizacije. Samo vete keko so jim ponudili za organizacijo Martinovanja in Silvestrovega????
Celih 1000€
Mislim ka ni čudno če so se odpovedali organizaciji.
Zato pa profesjonalcom vse skup dati prek pa basta. Samo nažalost jih prinas nega.
Dejan torek, 11. november 2008 ob 21:29
Sej sen ne napisa, ka neso šteli dati KMD organizacije. KMD neso dali, ker so jo letos dali LTO. Sej piše na KMD stroni:
Martinovanja letos ne bo organiziral KAEMDE. Občina Ljutomer je letošnje Martinovanje predala LTO Ljutomer, tako da KMD KAEMDE ne bo organiziral tega vinskega praznika v Ljutomeru.
Letos so pač na LTOji zaposlili enega, ki bi meja to prek, ka bi lehko organizirali razne zadeve. Sej so ga pa s totin namenon zaposlili. Či pa zadev neso sposobni izpelati na nekši spodobni ravni, pa se nej to predo nekomi drügemi; ovi človik, ki pa so ga zaposlili za organizacijo totih zadev pa nej gre neke drügo delat.
Zvončica sreda, 12. november 2008 ob 00:12
Na Martinovanje (nobeno) nesen šla ker....na lotmerške fešte strašno teško gren....da že naprej ven kak do vün vidle....letos sen šla po dugih letih večer na sejemsko veselico (pa še to nebi če me nebi obiski zvlekli to)....tak ka....mislin ka je dosti pret lotmeržanarov za "akcijo" zodja leta rejši duma ali pa ge indi......samo so me pa fotke malo potukle....če ne bi znola za kej se gre bi si mislila ka se gre za kakšo mešo penzioniston pod šotoron......ke pa so te sploh kej pijače meli???? Če je hotelovsko osebje pedinalo ,e tüdi ne čüdi ka je vse prozno......veka sramota je to vse vküper.
Drügo leto pa de meja vsakši še težjo delo ka lidi nazej pridobi.....toti novi pa je od septembra do martineka resen ne moga kej nareti ka se muzike tiče....lehko pa bi vse drügo-če je na razpolago za toto delo okolik330 vür(delovni cejt)....SAMO KA PA LTO.jovci so te ne znali ka de letos opet Martinovo?????????
Tunč sreda, 12. november 2008 ob 09:14
Samo en človek nemre organizirati takšnih stvari, če nima nikoga za seboj. Naj ga dajo rajši na borzo.
MHA sreda, 12. november 2008 ob 12:37
Ke je blo je blo, treba štinderati že za drügo leto, pa nej se sküp sprovijo, ka eden z LTO-ja fešto res nemre son nareti...
Dejan sreda, 12. november 2008 ob 12:47
Ja totega delavca so vzeli za organizacijo takših prireditef. Či mislijo, ka som nemre narediti tega, jih nej vzemejo 10... Ka pa en človik nemre organizirati, kontaktirati raznih glasbenikof pa fse potrebno zrihtati pa tüdi neje res. Sej je en človik zadosti, ka se dogovorja z raznimi možnimi kandidati. Ka pa se potli organizacije tiče na same dneve prireditve pa je itak več lüdi zaduženih za to pa ovo.
Sicer pa je toti delavec bija vzeti s totin namenon, ka de LTO meja tote fešte zej prek. Tak ka že zej lehko začnejo fküp iskati za Martinovo 09.