Miha - zütra še je ena ponovitef na Kanali10 (mislin ka op petih odvečara - pogledni spored na jihovi stroni)
Dejan - palačinkar sen pa nesen. da sen tistih palačink, zavolo kerih bi se mi lehko tak reklo, še gnesden ne doba za jesti.
Je pa štorija joko zanimiva - bi bila dobre tüdi za kakšo oddajo.
Kak ste venda že vidli, so "Manevri" že gor zmonterani, tak ka si jih lehko poglednete.
Moren se še ednok zahvoliti fsen keri so sodelüvali na snemaji. Brez jihove pomoči nebi nigdor takše oddaje napravili. Vüpan, ka še bomo gdo meli priliko sodelovati.
ZAHVALA tudi z moje strani.
Tak sen se počutja kak negda
pr soldokih,dere sen meja odeleje
PRATEČEGA VODA (mitraljesci)
Zej va časi bojof za PRLEKIJO
pa sen opet prevzeja glovno komando.
Fsi keri ste si vupali biti poleg
pa tudi prjeti za orožje van velka
HVALA
POSEBNA HVALA PA TUDI RAJENCON
keri ste dali svojo krf,za pravični boj.
Vsi bote fklučeni v vrste rezervne sestave
prneste knižice ka van fpišemo delovna leta
mote pa brezplačno ednuk na leto 14 denevno
kopaje f toplicah.(MOROVCI PR MALI NEDLI)
Ekipa Künštnih Prlekof išče poskusnega pilota.
F tork, 24. mejnika odvečara, bi ga nujno nücali pred delavnicoj, f keri bota mejster Janko in mejster Franc s svojimi pomočniki in vajenci iz fküper zašrojfala mopek, s kerin bode Pepek z brega pomoga postaviti svetovni rekord.
Poskusni pilot bode toti mopek na lostno odgovornost sproba med Železnodverskimi goricami.
Fse interesente pozivlemo, nej pridejo f tork odvečara na avdicijo k Milani Beleci.
Či se keri boji, nej ga potolažimo, ka je za vroštvo proti strohi (PIJAČO) poskrbleno.
Poskusna vožja bode se tüdi snemala, tak ka bodo se lehko še vaši vnuki krez sto let hvolili, kak je jihof dedek (ali pa morti tüdi babica) sproba zgodovinski mopek, s kerin je bija postovleni svetovni rekord.
Sen si jo poglednola pred sedmoj večer.....dobro me je nasmejalo....pa se nekak premislila če vi totih oddaj nebi mogli vküper na DVD spraviti ka bi jih lehko lidje küpili (jaz bi že), pa naši zdomci bi jih glih tak bili veseli....Ka misliš Pepek bi to šlo...Pa Milan bi jih glih tak lehko0 turiston odova, mislin ka bi jin bija zanimiv spominček (pa čeglih nebi nič razmili)
tak za nami je nova in zanimiva
štorija dosti lepih pa pohvalnih odzivov
vse to nan do volo ka bomo še dale delali pa probali predstovlati našo živleje.
Pa postavitef rekorda je tak odmevna ka je skoron nemogoče vervati,Bravo fsi fkuper.
Resen sen ponosen ka sen PRLEK.
Mon pa idejo - kej či bi v eni od naslednih oddaj na šaljivi način predstavili vaške grbe - to je resen posebnost ker ma vsakša ves svojega in glih zaradi tega bi bilo to zanimivo za vesoljno Slovenijo
Z veseljom bi pomoga, samo sem med tjednom v Lublani čez vikende pa, či glih v Prlekiji, jako slabo produktiven
Bi pa svetüva ka se obrnete na dr. Mirana Puconjo (viči na gimnaziji Lotmerk) ki je ekspert na totem področji in bi vam, keko ga poznam, rade vole pomoga, či ma le čas. Drügačik pa je diplomsko s te tematike izdelal Anja Serec, samo ne vem ki trenutno živi. Probajte stopiti v stik tüdi z jo
Resen si se spotja dobre stvari.
Moren ti povedati, ka si s totoj idejoj, ka bi predstavili Prleške grbe, že en cejt belimo glavo.
Grbi so za Prlekijo ena od nejbole važnih riči (polek Prvega Slovenskega tabora, kasačof, vina...) in jih na fsakši način moremo predstaviti liden.
Zaednok je problem f ten, ka je to tak šüroka pa zahtevna tematika, ka de zahtevala dosti dela, pa resne priprove, pret kak bomo jo lehko posneli. Nücali bomo tüdi pomoč lüdi, ki se na tote riči bole spoznajo po strokovni stroni.
Jas provin tak, pe od tega f toten primeri nen odstopa: "Dokič nemo sposobni zadeve obdelati f celoti, pa na nekši način predstaviti fseh prleških grbof, tečas rojši nemo delali nič!"
Za mene je grb nejmešega zaselka glih teko vreden kak lotmerški.
Ja te pa še kej zrihtejte, ka mo na toti stroni meli kej več o grbih
Grbi vasi in manjših krajev Prlekije nimajo heraldičnega izvora, tovrstne preteklosti in vsebine. V nekaterih vaseh jih sploh ni. Imajo pa svojo lastno identiteto in sporočilnost z mnogokrat šaljivo upodobitvijo v času in prostoru, prav takšnim zapisanim ali izrečenim spremljajočim besedilom, navadami, običaji in drugimi vrstami uporabnosti, ki se v danem trenutku ob grbu zvrstijo. V sebi nosijo tudi svojevrsten ponos vseh tistih, katerim grb pripada in s katerim se vedno znova postavljajo.
Skozi čas so se vaških grbov lotevali različni avtorji, a v glavnem so o njih zapisali le, kaj predstavljajo in ob kakšnih priložnostih se Prleki z njim ponašajo. Dokaj celostno podobo takega zapisa je zapustil zgodovinar, dr. Fran Kovačič, v svojem delu Ljutomer, zgodovina trga iz leta 1926. Pred njim sta o grbih pisala S. Vraz in M. Slekovec, predvsem pa Josip Pajek. Ljutomerski učitelj Jan Baukart jih je sistematično naštel in o posameznih kaj malega zapisal v spominskem zborniku Prlekija, ki je izšel leta 1955. Publicist Juš Makovec jih je ob dodanih izrisih J. Lebarja ponovno predstavil v delu Od Mure do goric. O grbih so pisali tudi D. Pediček, V Mirt, A. Ratiznojnik, mag. M. Puconja, S. Pavličič, M. Šoštarič, lotila se jih je tudi Kunaverjeva in številni drugi avtorji v različnih člankih in zaključenih publikacijah. Nekaj malega je navedeno tudi v različnih strokovnih (zgodovinskih) izdajah in v priložnostnih šolskih tematskih raziskovalnih nalogah, zapise je moč najti tudi v tuji, predvsem nemški in avstrijski literaturi.
Smelost poskusa, da jih je delovna skupina strokovnjakov in študentov Univerze v Ljubljani in Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer ponovno »odkrivala« skozi zamišljen projekt, je tudi priložnost, kako prleške vaške grbe kot neponovljivo dediščino domače preteklosti preplesti s potrebami sodobnega trenutka oziroma sploh ugotoviti njihovo prisotnost v njem. Osnovni cilj, zbrati vaške grbe in jih predstaviti najširši javnosti kot najbolj avtentično obliko kulturne dediščine, istočasno pa ponuditi zainteresiranim nove možnosti (tudi) tržnega komuniciranja z njimi v obliki uporabnega in dekorativnega elementa turizma, je (bil) pravi izziv pri izvajanju projekta.
Primerjava s sosednjimi pokrajinami v Avstriji in v nekdanji Ogrski (slovensko Medmurje) pa je razširil projekt v evropski prostor z namenom, predstaviti se vsem, ki jih naša dežela in ljudje zanimajo, pa o njej ne vedo prav veliko. Vaški grbi v Prlekiji kot zapisana oblika raziskovalnega dela, naj gre za literaturo ali življenje znotraj vseh meja naslovne vsebine, ostajajo na terenu neponovljiva iztočnica vsem, ki bodo kakor koli hoteli odstreti nove in neznane vsebine tega enkratnega pojava, te enkratne kulturne dediščine.
Kljub delu in številnim odkritjem pa so vaški grbi Prlekije svojevrstna uganka tudi vnaprej, prav skrivnostno se ob prepoznavanju vedno znova prekrijejo s tančico življenja nekoč in danes, s tem pa njihov čar ostaja. Živi so in na svoj način polnijo naš vsakdan, naj gre za popolnoma prenovljeno podobo in njihov namen ali že stokrat izrečeno šalo. Taki ostajajo z nami, Prleki; taki pozdravljajo vse, ki nas obiščejo.
Že od malega man strašno rada zgodovino.....tak sen si negda v pradavnini izrezovala iz Večera rubruko ki je 1x tedensko por tjednov objovlala NETE VERVALI.....Ljutomerske plemičke grbe (avtor pa je Janko Lipovec) samo je tega preveč ka bi zej pisala (mogoče gda v dopusti)Za lotmerški grb piše tak:
"Grb Ljutomera je nastal v 15. stol. ali pa še prej. Prvotni trški grb obsega ščit z okraskom zgoraj, na njem pa konj dirka nad zmajem; v zgornjem levem kotu so še trije križci. V poznejšem grbu iz leta 1648 in 1647 se pojavi enorogi konj z malo kozjo brado in razvejanim repom visoko vzpenja nad grozečim zmajem z rdečim jezikom. V zgornjem levem kotu ščita so trije krogi ( v razmerju 2:1; sodeč po rdečkasti barvi so to tri grozdnate jagode. Konj in grozdje, značilni za ljutomersko območje, so upravičeni na ljutomerskem grbu. F. Kovačič ima v svoji z roko pisani knjigi še sliko sliko starega nekdanjega grba z medvedom na lancu. Na starem trškem pečatu (1648) ovalne oblike v velikosti 3X 3,2 cm je na ščitu konj, ki se vzpenja nad zmajem, v levem vogalu pa so trije krogi ( namesto prejšnjih križcev)"
Še več tega je.....med drugim tu tudi piše da je buil F. Miklošič Zadnji ljutomerski plemič t.j. vitez (viteštvo je prejel za znanost)
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega sobota, 14. april 2007 ob 23:36
Miha - zütra še je ena ponovitef na Kanali10 (mislin ka op petih odvečara - pogledni spored na jihovi stroni)
Dejan - palačinkar sen pa nesen. da sen tistih palačink, zavolo kerih bi se mi lehko tak reklo, še gnesden ne doba za jesti.
Je pa štorija joko zanimiva - bi bila dobre tüdi za kakšo oddajo.
MHA nedelja, 15. april 2007 ob 00:17
Zütra pa gren na birmo
Pepek z brega torek, 17. april 2007 ob 22:21
Kak ste venda že vidli, so "Manevri" že gor zmonterani, tak ka si jih lehko poglednete.
Moren se še ednok zahvoliti fsen keri so sodelüvali na snemaji. Brez jihove pomoči nebi nigdor takše oddaje napravili. Vüpan, ka še bomo gdo meli priliko sodelovati.
AUFBIKS - ČREVA NA PLOT
MILAN sreda, 18. april 2007 ob 09:48
Tak sen se počutja kak negda
pr soldokih,dere sen meja odeleje
PRATEČEGA VODA (mitraljesci)
Zej va časi bojof za PRLEKIJO
pa sen opet prevzeja glovno komando.
Fsi keri ste si vupali biti poleg
pa tudi prjeti za orožje van velka
HVALA
POSEBNA HVALA PA TUDI RAJENCON
keri ste dali svojo krf,za pravični boj.
Vsi bote fklučeni v vrste rezervne sestave
prneste knižice ka van fpišemo delovna leta
mote pa brezplačno ednuk na leto 14 denevno
kopaje f toplicah.(MOROVCI PR MALI NEDLI)
Ste pa tudi"VOJNI VETERANI"
Nadrafarist prve klase MILAN BELEC
AUFBIKS-ČREVA NA PLOT
Jernej četrtek, 19. april 2007 ob 20:16
Toti "Aufbiks, creva na plot!" san pri vami prvic cüo....... San isko po interneti ci kaj pise o "Aufbiks, creva na plot!"
http://razvezanijezik.org/?page=Aufbiks%2C+%C4%8Dreva+na+plot!/pripomni
Zgodovina in se eden Prleski slovar!
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/lintvor_.html
Ka pomeni?Prlekija?
"prlé" - prlé pomeni prej - je namreč dala temu delu Slovenije ime Prlekija (če bi prišli prle, bi ... - pomeni, če bi prišli prej, bi ...).
Pepek z brega petek, 20. april 2007 ob 19:53
SPOROČILO ZA JAVNOST!!!
Ekipa Künštnih Prlekof išče poskusnega pilota.
F tork, 24. mejnika odvečara, bi ga nujno nücali pred delavnicoj, f keri bota mejster Janko in mejster Franc s svojimi pomočniki in vajenci iz fküper zašrojfala mopek, s kerin bode Pepek z brega pomoga postaviti svetovni rekord.
Poskusni pilot bode toti mopek na lostno odgovornost sproba med Železnodverskimi goricami.
Fse interesente pozivlemo, nej pridejo f tork odvečara na avdicijo k Milani Beleci.
Či se keri boji, nej ga potolažimo, ka je za vroštvo proti strohi (PIJAČO) poskrbleno.
Poskusna vožja bode se tüdi snemala, tak ka bodo se lehko še vaši vnuki krez sto let hvolili, kak je jihof dedek (ali pa morti tüdi babica) sproba zgodovinski mopek, s kerin je bija postovleni svetovni rekord.
Pepek z brega četrtek, 3. maj 2007 ob 14:03
Kak že znote, smo tüdi Künštni Prleki bili polek pri postovlaji svetovnega rekorda.
Fse smo posneli. Od toga, kak se deli za mopek fküper iščejo, pa fse do rekorda.
Oddajo: "SMRDI PO BENCINI" bote si lehko poglednoli že zütra večer na "Kanoli-10" Ideja TV, okoli devete vüre.
Zvončica nedelja, 6. maj 2007 ob 01:02
Sen si jo poglednola pred sedmoj večer.....dobro me je nasmejalo....pa se nekak premislila če vi totih oddaj nebi mogli vküper na DVD spraviti ka bi jih lehko lidje küpili (jaz bi že), pa naši zdomci bi jih glih tak bili veseli....Ka misliš Pepek bi to šlo...Pa Milan bi jih glih tak lehko0 turiston odova, mislin ka bi jin bija zanimiv spominček (pa čeglih nebi nič razmili)
MHA nedelja, 6. maj 2007 ob 01:52
Dobra
Pepek z brega nedelja, 6. maj 2007 ob 07:49
Delamo na ten!
Okoli toga smo se že zgučali, ka bomö fküper z "Idejo TV" napravili DVD - je. Mogli bomo preiti od besed na delo.
MILAN nedelja, 6. maj 2007 ob 20:30
štorija dosti lepih pa pohvalnih odzivov
vse to nan do volo ka bomo še dale delali pa probali predstovlati našo živleje.
Pa postavitef rekorda je tak odmevna ka je skoron nemogoče vervati,Bravo fsi fkuper.
Resen sen ponosen ka sen PRLEK.
Kata Strofa ponedeljek, 14. maj 2007 ob 10:40
Moram pohvoliti dotično oddajo, resen ste zanimivi
Mon pa idejo - kej či bi v eni od naslednih oddaj na šaljivi način predstavili vaške grbe - to je resen posebnost ker ma vsakša ves svojega in glih zaradi tega bi bilo to zanimivo za vesoljno Slovenijo
MILAN ponedeljek, 14. maj 2007 ob 11:39
libleni
"KATASTROFA"
VELKA HVALA ZA IDEJO
ČE MOŠ ŽE KEJ IZKUŠENJ Z GRBI PA
ČE SI BOL V STVORI SE JAVI PA
BOMO PRPRAVILI
ODDAJO KAK SE ŠIKA
IŠČEMO IDEJE PA DOBRE SODELAFCE
Vableni fsi!!!!!!!!!!!!!!!1
Kata Strofa ponedeljek, 14. maj 2007 ob 12:18
Z veseljom bi pomoga, samo sem med tjednom v Lublani čez vikende pa, či glih v Prlekiji, jako slabo produktiven
Bi pa svetüva ka se obrnete na dr. Mirana Puconjo (viči na gimnaziji Lotmerk) ki je ekspert na totem področji in bi vam, keko ga poznam, rade vole pomoga, či ma le čas. Drügačik pa je diplomsko s te tematike izdelal Anja Serec, samo ne vem ki trenutno živi. Probajte stopiti v stik tüdi z jo
Pepek z brega ponedeljek, 14. maj 2007 ob 12:30
Drogi Kata Strofa
Resen si se spotja dobre stvari.
Moren ti povedati, ka si s totoj idejoj, ka bi predstavili Prleške grbe, že en cejt belimo glavo.
Grbi so za Prlekijo ena od nejbole važnih riči (polek Prvega Slovenskega tabora, kasačof, vina...) in jih na fsakši način moremo predstaviti liden.
Zaednok je problem f ten, ka je to tak šüroka pa zahtevna tematika, ka de zahtevala dosti dela, pa resne priprove, pret kak bomo jo lehko posneli. Nücali bomo tüdi pomoč lüdi, ki se na tote riči bole spoznajo po strokovni stroni.
Jas provin tak, pe od tega f toten primeri nen odstopa: "Dokič nemo sposobni zadeve obdelati f celoti, pa na nekši način predstaviti fseh prleških grbof, tečas rojši nemo delali nič!"
Za mene je grb nejmešega zaselka glih teko vreden kak lotmerški.
Pepek z brega ponedeljek, 14. maj 2007 ob 12:33
Bok ploti za informacijo!
Profesor Pücoja pa bi gvišno bija za akcijo.
Dejan ponedeljek, 14. maj 2007 ob 22:58
Ja te pa še kej zrihtejte, ka mo na toti stroni meli kej več o grbih
Grbi vasi in manjših krajev Prlekije nimajo heraldičnega izvora, tovrstne preteklosti in vsebine. V nekaterih vaseh jih sploh ni. Imajo pa svojo lastno identiteto in sporočilnost z mnogokrat šaljivo upodobitvijo v času in prostoru, prav takšnim zapisanim ali izrečenim spremljajočim besedilom, navadami, običaji in drugimi vrstami uporabnosti, ki se v danem trenutku ob grbu zvrstijo. V sebi nosijo tudi svojevrsten ponos vseh tistih, katerim grb pripada in s katerim se vedno znova postavljajo.
Skozi čas so se vaških grbov lotevali različni avtorji, a v glavnem so o njih zapisali le, kaj predstavljajo in ob kakšnih priložnostih se Prleki z njim ponašajo. Dokaj celostno podobo takega zapisa je zapustil zgodovinar, dr. Fran Kovačič, v svojem delu Ljutomer, zgodovina trga iz leta 1926. Pred njim sta o grbih pisala S. Vraz in M. Slekovec, predvsem pa Josip Pajek. Ljutomerski učitelj Jan Baukart jih je sistematično naštel in o posameznih kaj malega zapisal v spominskem zborniku Prlekija, ki je izšel leta 1955. Publicist Juš Makovec jih je ob dodanih izrisih J. Lebarja ponovno predstavil v delu Od Mure do goric. O grbih so pisali tudi D. Pediček, V Mirt, A. Ratiznojnik, mag. M. Puconja, S. Pavličič, M. Šoštarič, lotila se jih je tudi Kunaverjeva in številni drugi avtorji v različnih člankih in zaključenih publikacijah. Nekaj malega je navedeno tudi v različnih strokovnih (zgodovinskih) izdajah in v priložnostnih šolskih tematskih raziskovalnih nalogah, zapise je moč najti tudi v tuji, predvsem nemški in avstrijski literaturi.
Smelost poskusa, da jih je delovna skupina strokovnjakov in študentov Univerze v Ljubljani in Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer ponovno »odkrivala« skozi zamišljen projekt, je tudi priložnost, kako prleške vaške grbe kot neponovljivo dediščino domače preteklosti preplesti s potrebami sodobnega trenutka oziroma sploh ugotoviti njihovo prisotnost v njem. Osnovni cilj, zbrati vaške grbe in jih predstaviti najširši javnosti kot najbolj avtentično obliko kulturne dediščine, istočasno pa ponuditi zainteresiranim nove možnosti (tudi) tržnega komuniciranja z njimi v obliki uporabnega in dekorativnega elementa turizma, je (bil) pravi izziv pri izvajanju projekta.
Primerjava s sosednjimi pokrajinami v Avstriji in v nekdanji Ogrski (slovensko Medmurje) pa je razširil projekt v evropski prostor z namenom, predstaviti se vsem, ki jih naša dežela in ljudje zanimajo, pa o njej ne vedo prav veliko. Vaški grbi v Prlekiji kot zapisana oblika raziskovalnega dela, naj gre za literaturo ali življenje znotraj vseh meja naslovne vsebine, ostajajo na terenu neponovljiva iztočnica vsem, ki bodo kakor koli hoteli odstreti nove in neznane vsebine tega enkratnega pojava, te enkratne kulturne dediščine.
Kljub delu in številnim odkritjem pa so vaški grbi Prlekije svojevrstna uganka tudi vnaprej, prav skrivnostno se ob prepoznavanju vedno znova prekrijejo s tančico življenja nekoč in danes, s tem pa njihov čar ostaja. Živi so in na svoj način polnijo naš vsakdan, naj gre za popolnoma prenovljeno podobo in njihov namen ali že stokrat izrečeno šalo. Taki ostajajo z nami, Prleki; taki pozdravljajo vse, ki nas obiščejo.
Zvončica nedelja, 20. maj 2007 ob 01:33
Že od malega man strašno rada zgodovino.....tak sen si negda v pradavnini izrezovala iz Večera rubruko ki je 1x tedensko por tjednov objovlala NETE VERVALI.....Ljutomerske plemičke grbe (avtor pa je Janko Lipovec) samo je tega preveč ka bi zej pisala (mogoče gda v dopusti)Za lotmerški grb piše tak:
"Grb Ljutomera je nastal v 15. stol. ali pa še prej. Prvotni trški grb obsega ščit z okraskom zgoraj, na njem pa konj dirka nad zmajem; v zgornjem levem kotu so še trije križci. V poznejšem grbu iz leta 1648 in 1647 se pojavi enorogi konj z malo kozjo brado in razvejanim repom visoko vzpenja nad grozečim zmajem z rdečim jezikom. V zgornjem levem kotu ščita so trije krogi ( v razmerju 2:1; sodeč po rdečkasti barvi so to tri grozdnate jagode. Konj in grozdje, značilni za ljutomersko območje, so upravičeni na ljutomerskem grbu. F. Kovačič ima v svoji z roko pisani knjigi še sliko sliko starega nekdanjega grba z medvedom na lancu. Na starem trškem pečatu (1648) ovalne oblike v velikosti 3X 3,2 cm je na ščitu konj, ki se vzpenja nad zmajem, v levem vogalu pa so trije krogi ( namesto prejšnjih križcev)"
Še več tega je.....med drugim tu tudi piše da je buil F. Miklošič Zadnji ljutomerski plemič t.j. vitez (viteštvo je prejel za znanost)
MHA nedelja, 20. maj 2007 ob 13:21
Te pa so gi kakše slike od totih prvih grbof?
Dejan nedelja, 20. maj 2007 ob 13:49
Te pa bi nan lehko Zvončica tote izrezke skenirala pa bi jih djali na toto stron, či še jih moš ha? To bi blo zlo lepo