Moj prvi avto je bija fiček. Zjin sen prišla v breg gda so si ostali avte gor rivali....super avtek. Venda je z avti tak kak s prvo lubeznijo.....stalno ti je toplo pri srci gda se spotiš
Do 200 odstotkov višje kazni
Zakon bi lahko začel veljati že maja
V javnosti je precej pozornosti vzbudil predlog, da bi se kazni za prometne prekrške povišale tudi do 200-odstotno. Poglejmo, kaj prinaša predlog.
Novela zakona o varnosti v cestnem prometu predvideva višje kazni predvsem za tiste prekrške, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, kazni za prekrške, ki niso neposredni vzrok za najhujše prometne nesreče, pa se znižujejo.
--------------------------------------------------------------------------
Prekoračitev hitrosti v naselju:
za 10 km/h: 80 evrov
za od 10 do 20 km/h: 250 evrov in 3 kaz. točke
za več kot 20 km/h: 500 evrov in 5 kaz. točk
za več kot 30 km/h: 1.000 evrov + 9 kaz. točk
Prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h na avtocesti: 300 evrov + 9 kaz. točk
Vožnja pod vplivom alkohola (od 0,38 do 0,52 mg alkohola v krvi: 950 evrov + 10 kaz. točk
Nepravilno prehitevanje: 500 evrov in 11 kaz. točk
Nepravilno vključevanje v promet: 300 evrov
Vožnja mimo pred prehodom za pešce ustavljenega vozila: 500 evrov in 7 kaz. točk
Če voznik ne prilagodi hitrosti okoliščinam: 460 evrov in 7 kaz. točk
--------------------------------------------------------------------------
Novela v veljavi že maja?
Poslanci DZ-ja bodo tretje branje novele zakona predvidoma opravili na marčni seji, če bo novela takrat potrjena, pa bi zakon lahko začel veljati že maja.
Kazen za vožnjo pod vplivom alkohola do 5.800 evrov
V Avstriji je voznik, ki dovoljeno hitrost v naselju prekorači nad 20 km/h, kaznovan z najmanj 30 evri. Za vožnjo pod vplivom alkohola pa so predpisane kazni od 218 do 5.800 evrov.
V Nemčiji so za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju zagrožene kazni od 15 do 425 evrov. Za hitrost, ki je nad 21 km/h večja od dovoljene, se vozniku izrečejo tudi od ene do štiri kazenske točke, za hitrost nad 31 km/h nad dovoljeno pa še prepoved vožnje od enega do treh mesecev.
V Nemčiji tudi zaporna kazen
Če ima voznik od 0,5 do 1,09 promila alkohola v krvi, se ga kaznuje s z najmanj 250 evri kazni, štirimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje za en mesec. Če ima v krvi več kot 1,1 promila alkohola, pa z globo v višini ene do dveh neto mesečnih plač ali z zaporno kaznijo od osem do 12 mesecev. Prehitevanje se kaznuje z globo, kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje.
V Italiji je za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju nad 20 km/h zagrožena kazen od 150 do 590 evrov, vožnja pod vplivom alkohola pa z globo od 280 do 1.120 evrov. V Franciji se prekoračitev hitrosti do 20 km/h kaznuje z najmanj 68 evri, prekoračitev hitrosti nad 20 km/h pa s 135 evri. Če voznik dovoljeno hitrost prekorači za več kot 50 km/h, pa se mu izreče kazen v višini 1.500 evrov in šest kazenskih točk. Vožnja pod vplivom alkohola se kaznuje z najmanj 135 evri in šestimi kazenskimi točkami. Do 200 odstotkov višje kazni
Adijo ne V porih sekundah lehko ostonoeš brez dveh ploč. Sicer jas tak ne lečen, taka se ne sikeran ke preveč. Prvo nej naredijo, ka pokafci nemrejo voziti močnih avtof, nej jin nekšo omejitef naredijo.
članek v zvezi s pravicami v policijskem postopku:
1. Kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice v policijskem postopku
- Če menite, da so vam bile z dejanjem ali opustitvijo nalog policije kršene vaše pravice ali svoboščine se lahko ob vseh pravnih in drugih sredstvih v roku 30 dni pritožite na policijo.
- Če je policija zoper vas uporabila ukrep ali dejanje v predkazenskem postopku, se imate pravico pritožiti pri državnem tožilcu.
- Zaradi kršitev pravic z dokončno upravno odločbo ali kršitev človekovih pravic in svoboščin (ČPS) z realnimi, fizičnimi akti oz. pooblastili policije lahko sprožite upravni spor.
-Če menite, da so bile vaše pravice kršene v takem obsegu, da bi lahko šlo za storitev kaznivega dejanja policije proti vam in se storilec za tako kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti (glej KZ RS), lahko zoper osumljenega policista vložite kazensko ovadbo pri pristojnem državnem tožilcu. Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo (glej KZ RS) morate ovadbo vložiti na pristojno sodišče.
- Če menite, da so vam policisti s svojimi dejanji povzročili protipravno škodo, lahko v pravdnem postopku uveljavite premoženjskopravni zahtevek za povrnitev škode.
- Vedno, v vsaki fazi postopka reševanja pritožb lahko vložite pobudo za varstvo pravic pri Varuhu človekovih pravic.
2. VRSTE PRITOŽB:
2.1 Pritožba na policijo ali na MNZ
Zakon o Policiji (ZPol) v 28. členu opredeljuje:
"28. člen
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.
Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali od njega pooblaščeni policist (v nadaljnjem besedilu: vodja organizacijske enote policije). Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.
V primeru, da se pritožnik vabilu na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopiti ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe.
Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na generalni policijski upravi, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Predstavniki javnosti se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem odgovora pritožniku v 30 dneh od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin.
Podrobnejši postopek reševanja pritožb predpiše minister."
Kaj to pomeni: Zakon določa, da lahko vsakdo, ki meni, da mu je policist z določenim ravnanjem, dejanjem ali opustitvijo kršil pravice in svoboščine, ob vseh pravnih in drugih sredstvih, ki jih ima na razpolago, pritoži na policijo. Pritožbo mora vložiti v 30 dneh od dneva, ko je do domnevne kršitve prišlo, policija pa je dolžna odločiti o pritožbi v naslednjih 30 dneh. Policija ima za reševanje teh pritožb posebne komisije oz za to zadolžene inšpektorje. Posameznik lahko pritožbo poda pisno ali ustno na zapisnik na vsaki policijski postaji; najbolje pa je, da jo poda pisno in naslovi na policijsko upravo, kjer se je domnevna kršitev zgodila, ali pa neposredno na naslov: POLICIJA, Štefanova ul. 2, 1000 Ljubljana.
Pritožbo rešuje poseben senat, v katerem so vključeni delavci policije, predstavniki lokalne samouprave in ljudje s civilne družbe.. Ker je ta postopek alternativna pot do rešitve spora je odločitev senata dokončna in nanjo ni možna pritožba. To ne pomeni, da so izčrpana vsa pravna sredstva. Prizadeti lahko še vedno poišče varstvo svojih pravic v formalnih postopkih splošnih (pravdni postopek) in specialnih sodišč (upravni spor).
Poudariti je treba, da posameznik s pritožbo na podlagi 28. člena ZPol ne more zahtevati:
- odškodnine
- ugovarjati utemeljenosti plačilnega naloga
- ugovarjati utemeljenosti policistovega predloga o uvedbi postopka za prekršek.
Za te zadeve so namenjene druge pravne poti in sredstva. Pritožbeni postopek na policijo zoper policista je omejen na ugotovitev, ali je policist s svojim ravnanjem, dejanjem ali opustitvijo uradnega dejanja kršil posameznikove pravice in je tako predvsem namenjen notranji higieni policije ter notranjemu nadzoru. Čeprav ne gre za klasičen pravni postopek, lahko posamezniku ugotovitev policije, da je do kršitve res prišlo in posledično opravičilo policije nudi le moralno zadoščenje. Obenem pa posamezniku tako priznanje policije pomaga pri uveljavljanju pravnih sredstev ( upravnem sporu, zahtevku za odškodnino v pravdnem postopku,...). Če pritožbeni postopek pokaže, da je do kršitev res prišlo, policija ponavadi sama sproži disciplinski ali celo kazenski postopek zoper policista, ki je kršitev povzročil. V zvezi s tem še opozorilo: Vložena pritožba pomeni hkrati tudi kazensko ovadbo zoper policista!. Zaradi večje odgovornosti policistov (uradnih oseb) je v zvezi z vlaganjem pritožb in ovadb zoper policiste zelo pomembno vedeti, da so zlonamerni oz. neutemeljeni očitki in obtožbe, ki jih posameznik v pritožbi očita policistu lahko kaznivo dejanje krive ovadbe. 288 čl. KZ določa, da če kdo koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
2.2 Pritožba državnem tožilcu, pregon storilca po uradni dolžnosti, zasebna tožba
a) Pritožba državnem tožilcu
Zakon o kazenskem postopku v 4. odstavku 148 člena določa, da se lahko vsakdo, zoper katerega je policija uporabila kak ukrep ali dejanje v predkazenskem postopku, pritoži pri pristojnem državnem tožilcu. Pri tožilcu se lahko pritožijo osebe, od katerih je policija zaradi suma, da je bilo storjeno KD, zbirala obvestila, jih prisilno prijela in privedla na policijsko postajo, jim pregledala vozilo ali osebno prtljago, jim začasno omejila gibanje, ugotavljala identiteto ali opravljala katerokoli drugo pooblastilo policije. Pri tem ni pomembno, ali je posameznika policija obravnavala kot osumljenca ali kot očevidca oz. morebitno pričo v prihodnjem kazenskem postopku. V vseh teh primerih ima oseba, ki meni, da so policisti pri opravljanju nalog v predkazenskem postopku z njo ravnali nezakonito ali nekorektno, pravico do pritožbe na državno tožilstvo. Pritožbo se poda pisno ali ustno na zapisnik. Pristojni tožilec je ponavadi tisti tožilec, ki je pristojen na kraju, kjer je do kršitve prišlo. Tako kot pri pritožbi na policijo tudi tukaj ne gre za redno pravno sredstvo, s katerim bi lahko na primer zahtevali odškodnino. S pritožbo posameznik doseže, da morebitni nezakoniti posegi prenehajo ter da državni tožilec sproži ustrezno preiskavo o morebitni zlorabi policijskih pooblastil. Tudi tukaj velja opozorilo:Vložena pritožba pomeni hkrati tudi kazensko ovadbo zoper policista!. Zaradi večje odgovornosti policistov (uradnih oseb) je v zvezi z vlaganjem pritožb in ovadb zoper policiste zelo pomembno vedeti, da so zlonamerni oz. neutemeljeni očitki in obtožbe, ki jih posameznik v pritožbi očita policistu lahko kaznivo dejanje krive ovadbe. 288 čl. KZ določa, da če kdo koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
2.3 Upravni spor
Zaradi kršitev pravic z dokončno upravno odločbo ali kršitev ČPS z realnimi (fizičnimi) akti oz. pooblastili policije lahko posameznik sproži tudi upravni spor na Upravnem sodišču. Upravni spor predstavlja posebno obliko sodnega varstva zakonitosti določenih posameznih aktov, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. V upravnem sporu odloča Upravno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom drugače določeno oz. ni predvideno drugo sodno varstvo ( v kar pa ne spada pritožba zoper policijo, ovadba za KD ali odškodninska tožba! o.p.). Upravni sporse sproži s tožbo, ki jo je treba vložiti v 30. dneh po domnevni kršitvi.Spor pred Upravnim sodiščem je priporočljiv predvsem v primerih, ko želi posameznik bodisi preprečiti nadaljevanje nezakonitega stanja, povzročenega s policijskim posegom ali z izdano upravno odločbo, ali pa pridobiti pravnomočno ugotovljeno sodbo, da je bilo policijsko dejanje nezakonito. S tako tožbo ima posameznik neizmerno večje možnosti za uspešen odškodninski zahtevek. Postopki na upravnih sodiščih so praviloma hitrejši kot na pravdnih (civilnih) sodiščih.
Toliko zaenkrat. Obstajajo tudi druga pravna sredstva, kot sta ustavna pritožba in pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice v Franciji, vendar za tako tožbo ponavadi potrebujete pravno pomoč zagovornika, zato o tem tukaj ne bom pisal.
2.4 Pritožba varuhu človekovih pravic
Varuh človekovih pravic (VČP) v RS je samostojna in od državnih organov neodvisna institucija. Njen namen je varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju med posamezniki in državnimi organi, organi lok. samouprave in nosilce javnih pooblastil. VČP lahko preiskuje primere nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov in se pri svojem delu ravna po določbah ustave in mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in svoboščinah.Pobuda za začetek postopka pri VČP se praviloma vloži v pisni obliki. Pobudi je treba priložiti dokumentacijo in navesti vsa dejstva ter predložiti dokaze, na katerih temelji. Pobudnik mora hkrati navesti, katera pravna sredstva je že uporabil in s čim je poudarjena subsidiarna vloga VČP. Zakon varuhu omogoča, da o zadevi izvede tudi preiskavo, zahteva oceno ustavnosti in zakonitosti, ter druge ukrepe.
2.5 Odškodninska odgovornost policije
Če posameznik meni, da so mu policisti s svojimi dejanji povzročili protipravno škodo, lahko v pravdnem postopku vloži tožbo zoper državo (policijo) ali zoper posameznega policista na civilnem sodišču in tako uveljavlja premoženjskopravni zahtevek za povrnitev škode.
Odgovornost za kršitve človekovih pravic je na splošno povezana z nedovoljenim posegom v pravno zavarovano območje pravic posameznika. Poseg pa je v najširšem pomenu vsako dejanje oviranja ali omejevanja, in sicer ne glede na to, ali gre za poseg države ali tretjih oseb. Ustava ureja odškodninsko odgovornost države v 26. členu in pravi:
"Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z
opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa,
organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim
protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali
dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo
tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil."
Ustavna pravica torej daje posamezniku pravico da uveljavlja odškodninsko odgovornost države za škodo, ki je nastala kot posledica izvajanja javnih pooblastil, kar ne vlja samo za policijo in druge državne organe ampak tudi za vse nosilce javnih pooblastil.
to pa je resen za znoreti! na mojem mesti bi jim reko tak ke se nej zamislijo kakšne so ceste, pa tej nej tuhtajo al je kriva hitrost al ceste! na določenih mestih je resen kriva hitrost, samo tisti ki ma peneze de se tak dale hitro vozjo take mo je vseeno, nastrodali mo pa mali lidje ki nemamo penez!
moje mnenje je nej zrihtajo ceste tak kak se reče pa te nej zvišovlejo kazni!!!!!
barabe hudičeve, lehko sprejemajo zakone polek takšnih ploč ki jin je vseeno če jih dobijo!
meni neje jasno od kod jaz nej kot dijak, da slučajno se ki v neselji pelam 20 al pa 30 več pločam 1000€ kazni!
pa to je samo en primer al pa tisti delavci ki zaslužijo 400€ od kod nej to ploča! pa nej mi nišče ne reče ke se po neselji nikdor ne pela 80! jaz se vozim vsaki den v maribor pa sem provi bedok na cesti kda se vozim 50 ampak se več ne vuplem! vsaki den je za menon cela kolona, tak ke me je že včosih srom, na mestih pa glihtak včosih se pelam malo hitreje in glih te do me dobli! pa tak je pri marsikerem!
policaji pa takšno spočijajo po cesti ke ti mine! zej če do resen takšne kazni sprejete nam drugo nede preostalo kak bomo slikali pa snemali policijske napake pa anonimna pisma pošilali pa pisali pritožbe!
Ve je resen malo nerodno dere se 50 pelaš, te pa moš za sobon en küp avtof, pa se fsi nekan silijo, malokeri se nejde ka me ne gre prehitevat. Nejbol pa me sfodi dere se 50 pelan, odzaja pa mi tovorjok sili, v špegli pa te drügo ne vidin, kak san znamko tovorjoka. Ko vidi ka nen nič hitre pela, te pa mi že začne neke trobiti, pa se napihovati kak žaba. Ve tüdi ne ven ke do dosegnoli s totimi kaznimi, ve jo nede moga nišče pločati, lidje pa tüdi nedo štinderali ke se jin lehko zgodi, dočik nedo kazni dobili. Pa nej dojo več policije na mesto, ne pa na cesto, ka se tan san zvožajo sen pa to.
MHA je napisal/a: Adijo ne V porih sekundah lehko ostonoeš brez dveh ploč. Sicer jas tak ne lečen, taka se ne sikeran ke preveč. Prvo nej naredijo, ka pokafci nemrejo voziti močnih avtof, nej jin nekšo omejitef naredijo.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Zvončica sobota, 16. februar 2008 ob 23:21
To je avto pa pol
prlek1825 nedelja, 17. februar 2008 ob 21:53
policaji bi lehko dobli novega fičeka
prlek1825 nedelja, 17. februar 2008 ob 21:54
en primer še starega
prlek1825 nedelja, 17. februar 2008 ob 21:56
neke me je zafrknolo ke je ne štelo zalepiti!
MILAN ponedeljek, 18. februar 2008 ob 08:26
dere so meli takše avte twe je bgilo oh--------------
MHA ponedeljek, 18. februar 2008 ob 18:07
En moj sosid je meja fičeka. Nonstop je v jen neke šrejfa, nakunci je že tak nareda, ka je lehko fičeka brez klüča vüžga.
Zvončica ponedeljek, 18. februar 2008 ob 22:33
Moj prvi avto je bija fiček. Zjin sen prišla v breg gda so si ostali avte gor rivali....super avtek. Venda je z avti tak kak s prvo lubeznijo.....stalno ti je toplo pri srci gda se spotiš
erof četrtek, 28. februar 2008 ob 11:40
Do 200 odstotkov višje kazni
Zakon bi lahko začel veljati že maja
V javnosti je precej pozornosti vzbudil predlog, da bi se kazni za prometne prekrške povišale tudi do 200-odstotno. Poglejmo, kaj prinaša predlog.
Novela zakona o varnosti v cestnem prometu predvideva višje kazni predvsem za tiste prekrške, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, kazni za prekrške, ki niso neposredni vzrok za najhujše prometne nesreče, pa se znižujejo.
--------------------------------------------------------------------------
Prekoračitev hitrosti v naselju:
za 10 km/h: 80 evrov
za od 10 do 20 km/h: 250 evrov in 3 kaz. točke
za več kot 20 km/h: 500 evrov in 5 kaz. točk
za več kot 30 km/h: 1.000 evrov + 9 kaz. točk
Prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h na avtocesti: 300 evrov + 9 kaz. točk
Vožnja pod vplivom alkohola (od 0,38 do 0,52 mg alkohola v krvi: 950 evrov + 10 kaz. točk
Nepravilno prehitevanje: 500 evrov in 11 kaz. točk
Nepravilno vključevanje v promet: 300 evrov
Vožnja mimo pred prehodom za pešce ustavljenega vozila: 500 evrov in 7 kaz. točk
Če voznik ne prilagodi hitrosti okoliščinam: 460 evrov in 7 kaz. točk
--------------------------------------------------------------------------
Novela v veljavi že maja?
Poslanci DZ-ja bodo tretje branje novele zakona predvidoma opravili na marčni seji, če bo novela takrat potrjena, pa bi zakon lahko začel veljati že maja.
Kazen za vožnjo pod vplivom alkohola do 5.800 evrov
V Avstriji je voznik, ki dovoljeno hitrost v naselju prekorači nad 20 km/h, kaznovan z najmanj 30 evri. Za vožnjo pod vplivom alkohola pa so predpisane kazni od 218 do 5.800 evrov.
V Nemčiji so za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju zagrožene kazni od 15 do 425 evrov. Za hitrost, ki je nad 21 km/h večja od dovoljene, se vozniku izrečejo tudi od ene do štiri kazenske točke, za hitrost nad 31 km/h nad dovoljeno pa še prepoved vožnje od enega do treh mesecev.
V Nemčiji tudi zaporna kazen
Če ima voznik od 0,5 do 1,09 promila alkohola v krvi, se ga kaznuje s z najmanj 250 evri kazni, štirimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje za en mesec. Če ima v krvi več kot 1,1 promila alkohola, pa z globo v višini ene do dveh neto mesečnih plač ali z zaporno kaznijo od osem do 12 mesecev. Prehitevanje se kaznuje z globo, kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje.
V Italiji je za prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju nad 20 km/h zagrožena kazen od 150 do 590 evrov, vožnja pod vplivom alkohola pa z globo od 280 do 1.120 evrov. V Franciji se prekoračitev hitrosti do 20 km/h kaznuje z najmanj 68 evri, prekoračitev hitrosti nad 20 km/h pa s 135 evri. Če voznik dovoljeno hitrost prekorači za več kot 50 km/h, pa se mu izreče kazen v višini 1.500 evrov in šest kazenskih točk. Vožnja pod vplivom alkohola se kaznuje z najmanj 135 evri in šestimi kazenskimi točkami.
Do 200 odstotkov višje kazni
MHA četrtek, 28. februar 2008 ob 11:54
Adijo ne
V porih sekundah lehko ostonoeš brez dveh ploč. Sicer jas tak ne lečen, taka se ne sikeran ke preveč. Prvo nej naredijo, ka pokafci nemrejo voziti močnih avtof, nej jin nekšo omejitef naredijo.
erof četrtek, 28. februar 2008 ob 12:12
.. to bo dejan povečal kazni na hrvaškem..
Kazni na hrvaškem-klikni da poveča na sliko
erof četrtek, 28. februar 2008 ob 12:22
članek v zvezi s pravicami v policijskem postopku:
1. Kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice v policijskem postopku
- Če menite, da so vam bile z dejanjem ali opustitvijo nalog policije kršene vaše pravice ali svoboščine se lahko ob vseh pravnih in drugih sredstvih v roku 30 dni pritožite na policijo.
- Če je policija zoper vas uporabila ukrep ali dejanje v predkazenskem postopku, se imate pravico pritožiti pri državnem tožilcu.
- Zaradi kršitev pravic z dokončno upravno odločbo ali kršitev človekovih pravic in svoboščin (ČPS) z realnimi, fizičnimi akti oz. pooblastili policije lahko sprožite upravni spor.
-Če menite, da so bile vaše pravice kršene v takem obsegu, da bi lahko šlo za storitev kaznivega dejanja policije proti vam in se storilec za tako kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti (glej KZ RS), lahko zoper osumljenega policista vložite kazensko ovadbo pri pristojnem državnem tožilcu. Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo (glej KZ RS) morate ovadbo vložiti na pristojno sodišče.
- Če menite, da so vam policisti s svojimi dejanji povzročili protipravno škodo, lahko v pravdnem postopku uveljavite premoženjskopravni zahtevek za povrnitev škode.
- Vedno, v vsaki fazi postopka reševanja pritožb lahko vložite pobudo za varstvo pravic pri Varuhu človekovih pravic.
2. VRSTE PRITOŽB:
2.1 Pritožba na policijo ali na MNZ
Zakon o Policiji (ZPol) v 28. členu opredeljuje:
"28. člen
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo.
Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali od njega pooblaščeni policist (v nadaljnjem besedilu: vodja organizacijske enote policije). Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe.
V primeru, da se pritožnik vabilu na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopiti ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe.
Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na generalni policijski upravi, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Predstavniki javnosti se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem odgovora pritožniku v 30 dneh od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin.
Podrobnejši postopek reševanja pritožb predpiše minister."
Kaj to pomeni: Zakon določa, da lahko vsakdo, ki meni, da mu je policist z določenim ravnanjem, dejanjem ali opustitvijo kršil pravice in svoboščine, ob vseh pravnih in drugih sredstvih, ki jih ima na razpolago, pritoži na policijo. Pritožbo mora vložiti v 30 dneh od dneva, ko je do domnevne kršitve prišlo, policija pa je dolžna odločiti o pritožbi v naslednjih 30 dneh. Policija ima za reševanje teh pritožb posebne komisije oz za to zadolžene inšpektorje. Posameznik lahko pritožbo poda pisno ali ustno na zapisnik na vsaki policijski postaji; najbolje pa je, da jo poda pisno in naslovi na policijsko upravo, kjer se je domnevna kršitev zgodila, ali pa neposredno na naslov: POLICIJA, Štefanova ul. 2, 1000 Ljubljana.
Pritožbo rešuje poseben senat, v katerem so vključeni delavci policije, predstavniki lokalne samouprave in ljudje s civilne družbe.. Ker je ta postopek alternativna pot do rešitve spora je odločitev senata dokončna in nanjo ni možna pritožba. To ne pomeni, da so izčrpana vsa pravna sredstva. Prizadeti lahko še vedno poišče varstvo svojih pravic v formalnih postopkih splošnih (pravdni postopek) in specialnih sodišč (upravni spor).
Poudariti je treba, da posameznik s pritožbo na podlagi 28. člena ZPol ne more zahtevati:
- odškodnine
- ugovarjati utemeljenosti plačilnega naloga
- ugovarjati utemeljenosti policistovega predloga o uvedbi postopka za prekršek.
Za te zadeve so namenjene druge pravne poti in sredstva. Pritožbeni postopek na policijo zoper policista je omejen na ugotovitev, ali je policist s svojim ravnanjem, dejanjem ali opustitvijo uradnega dejanja kršil posameznikove pravice in je tako predvsem namenjen notranji higieni policije ter notranjemu nadzoru. Čeprav ne gre za klasičen pravni postopek, lahko posamezniku ugotovitev policije, da je do kršitve res prišlo in posledično opravičilo policije nudi le moralno zadoščenje. Obenem pa posamezniku tako priznanje policije pomaga pri uveljavljanju pravnih sredstev ( upravnem sporu, zahtevku za odškodnino v pravdnem postopku,...). Če pritožbeni postopek pokaže, da je do kršitev res prišlo, policija ponavadi sama sproži disciplinski ali celo kazenski postopek zoper policista, ki je kršitev povzročil. V zvezi s tem še opozorilo: Vložena pritožba pomeni hkrati tudi kazensko ovadbo zoper policista!. Zaradi večje odgovornosti policistov (uradnih oseb) je v zvezi z vlaganjem pritožb in ovadb zoper policiste zelo pomembno vedeti, da so zlonamerni oz. neutemeljeni očitki in obtožbe, ki jih posameznik v pritožbi očita policistu lahko kaznivo dejanje krive ovadbe. 288 čl. KZ določa, da če kdo koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
2.2 Pritožba državnem tožilcu, pregon storilca po uradni dolžnosti, zasebna tožba
a) Pritožba državnem tožilcu
Zakon o kazenskem postopku v 4. odstavku 148 člena določa, da se lahko vsakdo, zoper katerega je policija uporabila kak ukrep ali dejanje v predkazenskem postopku, pritoži pri pristojnem državnem tožilcu. Pri tožilcu se lahko pritožijo osebe, od katerih je policija zaradi suma, da je bilo storjeno KD, zbirala obvestila, jih prisilno prijela in privedla na policijsko postajo, jim pregledala vozilo ali osebno prtljago, jim začasno omejila gibanje, ugotavljala identiteto ali opravljala katerokoli drugo pooblastilo policije. Pri tem ni pomembno, ali je posameznika policija obravnavala kot osumljenca ali kot očevidca oz. morebitno pričo v prihodnjem kazenskem postopku. V vseh teh primerih ima oseba, ki meni, da so policisti pri opravljanju nalog v predkazenskem postopku z njo ravnali nezakonito ali nekorektno, pravico do pritožbe na državno tožilstvo. Pritožbo se poda pisno ali ustno na zapisnik. Pristojni tožilec je ponavadi tisti tožilec, ki je pristojen na kraju, kjer je do kršitve prišlo. Tako kot pri pritožbi na policijo tudi tukaj ne gre za redno pravno sredstvo, s katerim bi lahko na primer zahtevali odškodnino. S pritožbo posameznik doseže, da morebitni nezakoniti posegi prenehajo ter da državni tožilec sproži ustrezno preiskavo o morebitni zlorabi policijskih pooblastil. Tudi tukaj velja opozorilo:Vložena pritožba pomeni hkrati tudi kazensko ovadbo zoper policista!. Zaradi večje odgovornosti policistov (uradnih oseb) je v zvezi z vlaganjem pritožb in ovadb zoper policiste zelo pomembno vedeti, da so zlonamerni oz. neutemeljeni očitki in obtožbe, ki jih posameznik v pritožbi očita policistu lahko kaznivo dejanje krive ovadbe. 288 čl. KZ določa, da če kdo koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
2.3 Upravni spor
Zaradi kršitev pravic z dokončno upravno odločbo ali kršitev ČPS z realnimi (fizičnimi) akti oz. pooblastili policije lahko posameznik sproži tudi upravni spor na Upravnem sodišču. Upravni spor predstavlja posebno obliko sodnega varstva zakonitosti določenih posameznih aktov, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. V upravnem sporu odloča Upravno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom drugače določeno oz. ni predvideno drugo sodno varstvo ( v kar pa ne spada pritožba zoper policijo, ovadba za KD ali odškodninska tožba! o.p.). Upravni sporse sproži s tožbo, ki jo je treba vložiti v 30. dneh po domnevni kršitvi.Spor pred Upravnim sodiščem je priporočljiv predvsem v primerih, ko želi posameznik bodisi preprečiti nadaljevanje nezakonitega stanja, povzročenega s policijskim posegom ali z izdano upravno odločbo, ali pa pridobiti pravnomočno ugotovljeno sodbo, da je bilo policijsko dejanje nezakonito. S tako tožbo ima posameznik neizmerno večje možnosti za uspešen odškodninski zahtevek. Postopki na upravnih sodiščih so praviloma hitrejši kot na pravdnih (civilnih) sodiščih.
Toliko zaenkrat. Obstajajo tudi druga pravna sredstva, kot sta ustavna pritožba in pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice v Franciji, vendar za tako tožbo ponavadi potrebujete pravno pomoč zagovornika, zato o tem tukaj ne bom pisal.
2.4 Pritožba varuhu človekovih pravic
Varuh človekovih pravic (VČP) v RS je samostojna in od državnih organov neodvisna institucija. Njen namen je varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju med posamezniki in državnimi organi, organi lok. samouprave in nosilce javnih pooblastil. VČP lahko preiskuje primere nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov in se pri svojem delu ravna po določbah ustave in mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in svoboščinah.Pobuda za začetek postopka pri VČP se praviloma vloži v pisni obliki. Pobudi je treba priložiti dokumentacijo in navesti vsa dejstva ter predložiti dokaze, na katerih temelji. Pobudnik mora hkrati navesti, katera pravna sredstva je že uporabil in s čim je poudarjena subsidiarna vloga VČP. Zakon varuhu omogoča, da o zadevi izvede tudi preiskavo, zahteva oceno ustavnosti in zakonitosti, ter druge ukrepe.
2.5 Odškodninska odgovornost policije
Če posameznik meni, da so mu policisti s svojimi dejanji povzročili protipravno škodo, lahko v pravdnem postopku vloži tožbo zoper državo (policijo) ali zoper posameznega policista na civilnem sodišču in tako uveljavlja premoženjskopravni zahtevek za povrnitev škode.
Odgovornost za kršitve človekovih pravic je na splošno povezana z nedovoljenim posegom v pravno zavarovano območje pravic posameznika. Poseg pa je v najširšem pomenu vsako dejanje oviranja ali omejevanja, in sicer ne glede na to, ali gre za poseg države ali tretjih oseb. Ustava ureja odškodninsko odgovornost države v 26. členu in pravi:
"Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z
opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa,
organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim
protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali
dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo
tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil."
Ustavna pravica torej daje posamezniku pravico da uveljavlja odškodninsko odgovornost države za škodo, ki je nastala kot posledica izvajanja javnih pooblastil, kar ne vlja samo za policijo in druge državne organe ampak tudi za vse nosilce javnih pooblastil.
prlek1825 četrtek, 28. februar 2008 ob 17:28
to pa je resen za znoreti! na mojem mesti bi jim reko tak ke se nej zamislijo kakšne so ceste, pa tej nej tuhtajo al je kriva hitrost al ceste! na določenih mestih je resen kriva hitrost, samo tisti ki ma peneze de se tak dale hitro vozjo take mo je vseeno, nastrodali mo pa mali lidje ki nemamo penez!
moje mnenje je nej zrihtajo ceste tak kak se reče pa te nej zvišovlejo kazni!!!!!
barabe hudičeve, lehko sprejemajo zakone polek takšnih ploč ki jin je vseeno če jih dobijo!
meni neje jasno od kod jaz nej kot dijak, da slučajno se ki v neselji pelam 20 al pa 30 več pločam 1000€ kazni!
pa to je samo en primer al pa tisti delavci ki zaslužijo 400€ od kod nej to ploča! pa nej mi nišče ne reče ke se po neselji nikdor ne pela 80! jaz se vozim vsaki den v maribor pa sem provi bedok na cesti kda se vozim 50 ampak se več ne vuplem! vsaki den je za menon cela kolona, tak ke me je že včosih srom, na mestih pa glihtak včosih se pelam malo hitreje in glih te do me dobli! pa tak je pri marsikerem!
prlek1825 četrtek, 28. februar 2008 ob 17:33
policaji pa takšno spočijajo po cesti ke ti mine! zej če do resen takšne kazni sprejete nam drugo nede preostalo kak bomo slikali pa snemali policijske napake pa anonimna pisma pošilali pa pisali pritožbe!
Nela četrtek, 28. februar 2008 ob 17:52
Toti dvo pa sta malo zacumala na deli....
Zasponca
prlek1825 četrtek, 28. februar 2008 ob 17:54
z takšnimi stvarmi mo sej zej mogli mi broniti pred policaji! hehe!
MILAN četrtek, 28. februar 2008 ob 18:16
HITI POČASI
MHA četrtek, 28. februar 2008 ob 18:28
Ve je resen malo nerodno dere se 50 pelaš, te pa moš za sobon en küp avtof, pa se fsi nekan silijo, malokeri se nejde ka me ne gre prehitevat. Nejbol pa me sfodi dere se 50 pelan, odzaja pa mi tovorjok sili, v špegli pa te drügo ne vidin, kak san znamko tovorjoka. Ko vidi ka nen nič hitre pela, te pa mi že začne neke trobiti, pa se napihovati kak žaba. Ve tüdi ne ven ke do dosegnoli s totimi kaznimi, ve jo nede moga nišče pločati, lidje pa tüdi nedo štinderali ke se jin lehko zgodi, dočik nedo kazni dobili. Pa nej dojo več policije na mesto, ne pa na cesto, ka se tan san zvožajo sen pa to.
kobreti četrtek, 28. februar 2008 ob 20:25
MHA je napisal/a:
V porih sekundah lehko ostonoeš brez dveh ploč. Sicer jas tak ne lečen, taka se ne sikeran ke preveč. Prvo nej naredijo, ka pokafci nemrejo voziti močnih avtof, nej jin nekšo omejitef naredijo.
Adijo ne
To misliš tiste do dveh let"PA MALO KCOJ??"
MHA četrtek, 28. februar 2008 ob 20:46
Ja bor do 25 let, pa še te pitaje či de k pameti priša.
MILAN četrtek, 28. februar 2008 ob 21:04
pamet je žamet če se narodiš pameten te je če ne pa ostoneš trotl do smrti