Spoštovani predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod France Cukjati,
spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša,
spoštovani ministri,
poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,
župani,
predstavniki veteranskih organizacij,
cenjeni gosti.
Dame in gospodje,
natančno pred 140 leti, na današnji dan in na tem mestu so se zbrale velike množice (govorilo se je o 7.000 ljudeh) Prlekov in drugih Slovencev, ki so prišli v narodno prebujeni Ljutomer od blizu in daleč s konjsko vprego ali peš.
Po demokratični poti so izrazili svoje narodne in socialne zahteve, katere so jim bile zajamčene z ustavo v avstroogrski monarhiji le deklerativno, v praksi pa se niso izvajale. Slovenski jezik v šole, cerkve, urade in nasploh v javno življenje, naj bo uradni jezik izključno naš materni jezik so bila težiščne zahteve, poleg seveda zedinjene Slovenije, ki je bila pozneje oporna točka vseh nadaljnjih taborov. Na ljutomerski tabor so udeleženci prišli poslušat narodne buditelje kot so bili: dr. Anton Klemenčič, organizator tabora, dr. Radoslav Razlag, predsednik tabora in govornike Ivana Kukovca, dr. Matijo Preloga in vodilne štajerske rodoljube: dr. Josipa Vošnjaka, dr. Valentina Zarnika ter dr. Božidarja Raiča, gorečega govornika in zagovornika taborskih zahtev, ki mu Zedinjena Slovenija ni bila samo ideal.
Resolucije, ki jih je sprejel tabor v Ljutomeru so bile izhodišča taborskemu gibanju na Slovenskem in resna zahteva vladnim oblastem. I. slovenski tabor je bil izrednega pomena, ne samo za Prlekijo, ampak za celotno Slovenijo. In zakaj ravno v Ljutomeru. Preprosto, ker so si naši predniki to upali.
Pozitivne posledice so prinesle, da so se ljudje teh krajev pričeli načrtno združevati in ustanavljati različne oblike kulturnih in družbenih dejavnosti, v katerih so bile zajete težnje civilizacijske družbe tedanjega časa. Naj jih omenim nekaj:
- čitalnica leta 1868,
- leta 1871 ustanovitev PGD Ljutomer,
- prva okrajna posojilnica na Štajerskem leta 1872,
- Vinorejsko društvo 1872,
- prve konjske dirke 1874 in ustanovitev „dirkalnega društva“ leto kasneje,
- 1884 kulturno društvo,
- 1894 prvo pevsko društvo na Slovenskem,
- 1903 Murski sokol,
- 1905 dr. Karel Grossmann posname prvi slovenski filmski zapis,
V tistih časih sta se zbližala slovenski kmet in slovenski meščan. Oba sta se čutila zapostavljena, omalovaževana, neenakopravna, povezovati so ju začeli isti interesi. Od domače inteligence je želel kmet nasvetov in pomoči sredi novih gospodarskih razmer. Takrat se je slovenska narodna zavest preoblikovala v nacionalni politični program.
Na slovenskem narodnostnem ozemlju se je zvrstilo po ljutomerskem še 17 taborov. V Vižmarjih pri Ljubljani leta 1869 se je taborski ideji pridružil tudi staroslovenec dr. Janez Bleiweis, »oče slovenskega naroda«, ki je govor sklenil s pozivom oblasti: »DAJTE NAM SLOVENIJO«.
Zedinjena Slovenija je bila na prelomu 20. in 21. stoletja najaktualnejša tema slovenske politike. Slovenska osamosvojitev ter vstop v Evropsko unijo in odprava Šengena kot končna uresničitev v taborih vzpodbujene Zedinjene Slovenije so bila gibanja, ki so se začela s prvim taborom prav tu na tem mestu pred 140 leti.
Spoštovane, spoštovani,
smo generacija, ki je imela čast doživeti:
- prebiscit o osamosvojitvi RS,
- razglasitev samostojne RS,
- vstop Slovenije v EU,
- priključitev k NATU,
- sprejem enotne denarne valute in
- in doživeli smo odpravo Šengena.
Vse to so bile le neizpolnjene želje takratne taborske generacije izražene v drugi obliki.
Pomembni in imenitni so časi, v katerih živimo, ogromno smo že postorili in toliko nas še čaka. Vsak na svojem področju moramo prispevati, da bo razvoj lokalnih skupnosti in države šel pospešeno naprej.
Izzivi, ki smo si jih zastavili v različnih programih, so pred nami tu in zdaj. Z njimi se je potrebno le spoprijeti. Možnosti, ki so nam dane, je potrebno izkoristiti. Vsi, ki tega ne bodo storili, bodo ostali na postaji, vlak razvoja pa bo zdrvel naprej.
Gospe in gospodje,
Slovenija je tudi prva novo pridružena članica, ki je predsedovala EU. Z nami je človek, ki je veliko prispeval k temu, da smo bili zelo uspešni tudi na tem področju, to je predsednik Vlade RS, gospod Janez Janša.
Gospod predsednik, vabim vas, da kot slavnostni govornik spregovorite zbranim. Izvolite.
....naslejdnja veksa prireditev de tak na 150-ni obletnici nej?
Ka se obletnice prvega Slovenskega tabora tice, mislim!Na zadnje urejal: Jernej, dne: ponedeljek, 25. avgust 2008 ob 23:43
Či je tak, kak tü piše, bilo tüdi povedano, te bi se dalo okoli enih zadef tüdi rasprovlati.
- Kak ti prvo, je pozdrava fse, samo ne navodnega naroda - ne verjen, ka so navodni obiskovalci proslave fšteti med "goste". Med drüge pa tüdi ne spodnejo.
- Pitaje, či je glih neven kak veka čast za našo generacijo to, ka je Slovenija stopila v NATO (vemo, ka je bilo dosti naroda že te proti, zej pa še bi ga bilo več). Meni bi bila dosti vekša čast, či bi Slovenija bila neftralna in bi se borila za razorožitef, kak pa ka küpüjemo toto železje, s kerin se pšo sveti naprovi teko gorjo.
Či kej do na svojo varnost, te se je gvišno s Patrijoj pripela. Nesmimo pozobiti, ka se je pela skos tunele, pa prek vijaduktof... tan pa znomo kakšo je stanje.
Hihihi.....gnes sen ga te komej zaznola gda sen se že 100x mimo jega pelala....če ga ne bi na forumi vidla ga nejč ne bi poglednila ka bi si mislila ka je to stora reklama za lotmerško vino....meni je nekši mlitavi pa amen. če se z nečin vün mečeš pa češ na to drüge opozoriti, te more to tak biti nareto ka ti v oke včasik podne - pa to še ne pomeni ka bi moglo biti kičasto ipd.
Jas sen totega plakata pret itak ne vida. Ovokrot je cug ša pa sen tan sta in sen ga te slučejno vida pa slikna Morti je že tak dugo tan, ka je tak prebledna
Ja ki pa je te postovleni ka si ti cug vida? Ce ne stoji tan pri domi za ostarele ali kak se ze rece totemi domi? Meni se je tak zdelo, ko sem sliko glejala.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Dejan ponedeljek, 25. avgust 2008 ob 23:43
Pa Jürša je tüdi nekej vküp sprava:
Spoštovani predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod France Cukjati,
spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Janez Janša,
spoštovani ministri,
poslanci Državnega zbora Republike Slovenije,
župani,
predstavniki veteranskih organizacij,
cenjeni gosti.
Dame in gospodje,
natančno pred 140 leti, na današnji dan in na tem mestu so se zbrale velike množice (govorilo se je o 7.000 ljudeh) Prlekov in drugih Slovencev, ki so prišli v narodno prebujeni Ljutomer od blizu in daleč s konjsko vprego ali peš.
Po demokratični poti so izrazili svoje narodne in socialne zahteve, katere so jim bile zajamčene z ustavo v avstroogrski monarhiji le deklerativno, v praksi pa se niso izvajale. Slovenski jezik v šole, cerkve, urade in nasploh v javno življenje, naj bo uradni jezik izključno naš materni jezik so bila težiščne zahteve, poleg seveda zedinjene Slovenije, ki je bila pozneje oporna točka vseh nadaljnjih taborov. Na ljutomerski tabor so udeleženci prišli poslušat narodne buditelje kot so bili: dr. Anton Klemenčič, organizator tabora, dr. Radoslav Razlag, predsednik tabora in govornike Ivana Kukovca, dr. Matijo Preloga in vodilne štajerske rodoljube: dr. Josipa Vošnjaka, dr. Valentina Zarnika ter dr. Božidarja Raiča, gorečega govornika in zagovornika taborskih zahtev, ki mu Zedinjena Slovenija ni bila samo ideal.
Resolucije, ki jih je sprejel tabor v Ljutomeru so bile izhodišča taborskemu gibanju na Slovenskem in resna zahteva vladnim oblastem. I. slovenski tabor je bil izrednega pomena, ne samo za Prlekijo, ampak za celotno Slovenijo. In zakaj ravno v Ljutomeru. Preprosto, ker so si naši predniki to upali.
Pozitivne posledice so prinesle, da so se ljudje teh krajev pričeli načrtno združevati in ustanavljati različne oblike kulturnih in družbenih dejavnosti, v katerih so bile zajete težnje civilizacijske družbe tedanjega časa. Naj jih omenim nekaj:
- čitalnica leta 1868,
- leta 1871 ustanovitev PGD Ljutomer,
- prva okrajna posojilnica na Štajerskem leta 1872,
- Vinorejsko društvo 1872,
- prve konjske dirke 1874 in ustanovitev „dirkalnega društva“ leto kasneje,
- 1884 kulturno društvo,
- 1894 prvo pevsko društvo na Slovenskem,
- 1903 Murski sokol,
- 1905 dr. Karel Grossmann posname prvi slovenski filmski zapis,
V tistih časih sta se zbližala slovenski kmet in slovenski meščan. Oba sta se čutila zapostavljena, omalovaževana, neenakopravna, povezovati so ju začeli isti interesi. Od domače inteligence je želel kmet nasvetov in pomoči sredi novih gospodarskih razmer. Takrat se je slovenska narodna zavest preoblikovala v nacionalni politični program.
Na slovenskem narodnostnem ozemlju se je zvrstilo po ljutomerskem še 17 taborov. V Vižmarjih pri Ljubljani leta 1869 se je taborski ideji pridružil tudi staroslovenec dr. Janez Bleiweis, »oče slovenskega naroda«, ki je govor sklenil s pozivom oblasti: »DAJTE NAM SLOVENIJO«.
Zedinjena Slovenija je bila na prelomu 20. in 21. stoletja najaktualnejša tema slovenske politike. Slovenska osamosvojitev ter vstop v Evropsko unijo in odprava Šengena kot končna uresničitev v taborih vzpodbujene Zedinjene Slovenije so bila gibanja, ki so se začela s prvim taborom prav tu na tem mestu pred 140 leti.
Spoštovane, spoštovani,
smo generacija, ki je imela čast doživeti:
- prebiscit o osamosvojitvi RS,
- razglasitev samostojne RS,
- vstop Slovenije v EU,
- priključitev k NATU,
- sprejem enotne denarne valute in
- in doživeli smo odpravo Šengena.
Vse to so bile le neizpolnjene želje takratne taborske generacije izražene v drugi obliki.
Pomembni in imenitni so časi, v katerih živimo, ogromno smo že postorili in toliko nas še čaka. Vsak na svojem področju moramo prispevati, da bo razvoj lokalnih skupnosti in države šel pospešeno naprej.
Izzivi, ki smo si jih zastavili v različnih programih, so pred nami tu in zdaj. Z njimi se je potrebno le spoprijeti. Možnosti, ki so nam dane, je potrebno izkoristiti. Vsi, ki tega ne bodo storili, bodo ostali na postaji, vlak razvoja pa bo zdrvel naprej.
Gospe in gospodje,
Slovenija je tudi prva novo pridružena članica, ki je predsedovala EU. Z nami je človek, ki je veliko prispeval k temu, da smo bili zelo uspešni tudi na tem področju, to je predsednik Vlade RS, gospod Janez Janša.
Gospod predsednik, vabim vas, da kot slavnostni govornik spregovorite zbranim. Izvolite.
Franc JURŠA, l.r.
ŽUPAN
Dejan torek, 26. avgust 2008 ob 00:00
Pa še celo nekši videi so:
Govor SSN ob 140-letnici 1.slovenskega tabora v Ljutomeru
SSN, MO Ljubljana, v Ljutomeru, 09.08.2008
Pa še ognjemet, den pret:
Ognjemet Ljutomer (1. del)
Ognjemet Ljutomer (2. del)
Jernej torek, 26. avgust 2008 ob 00:41
....naslejdnja veksa prireditev de tak na 150-ni obletnici nej?
Ka se obletnice prvega Slovenskega tabora tice, mislim!Na zadnje urejal: Jernej, dne: ponedeljek, 25. avgust 2008 ob 23:43
Pepek z brega torek, 26. avgust 2008 ob 13:54
Či je tak, kak tü piše, bilo tüdi povedano, te bi se dalo okoli enih zadef tüdi rasprovlati.
- Kak ti prvo, je pozdrava fse, samo ne navodnega naroda - ne verjen, ka so navodni obiskovalci proslave fšteti med "goste". Med drüge pa tüdi ne spodnejo.
- Pitaje, či je glih neven kak veka čast za našo generacijo to, ka je Slovenija stopila v NATO (vemo, ka je bilo dosti naroda že te proti, zej pa še bi ga bilo več). Meni bi bila dosti vekša čast, či bi Slovenija bila neftralna in bi se borila za razorožitef, kak pa ka küpüjemo toto železje, s kerin se pšo sveti naprovi teko gorjo.
Dejan torek, 26. avgust 2008 ob 14:22
NATO pa toto železovje je moglo biti omenjeno, da je lepi Ehhhrajevec tan bija. Kak pa je resen on priša v Lotmerk? S Patrio?
Pepek z brega torek, 26. avgust 2008 ob 15:36
Či kej do na svojo varnost, te se je gvišno s Patrijoj pripela. Nesmimo pozobiti, ka se je pela skos tunele, pa prek vijaduktof... tan pa znomo kakšo je stanje.
MHA torek, 26. avgust 2008 ob 16:55
Či je sfojo lepotico s Postojne tüdi pripela v Lotmerk?
Je pa se pre pripela s patrijin ponaredkon, da so orginalne patrije neke zašmuglali.
Jernej četrtek, 28. avgust 2008 ob 23:34
Se stara zaloga je se talala, Pin z iglov ot
120let 1.Slovenskega Tabora 1988
Dejan petek, 17. oktober 2008 ob 14:42
MHA nedelja, 19. oktober 2008 ob 13:57
Toti pano je res ta provi
Bi jih lehko malo več znastavili po Lotmerki ne pa so na fsakšen vogli reklame, toti pa je san eden. 
Zvončica ponedeljek, 20. oktober 2008 ob 00:37
Samo je nekan slabo viden......ne glih nejbole posrečena barvna kombinacija.....dosaden je....te ne potegne ka bi šteja kej gori na jen piše...
MHA ponedeljek, 20. oktober 2008 ob 17:40
Meni je pa fest dober, edino škoda ka so mu glovo fkrej vrezali, nej se vidi rog.
Dejan ponedeljek, 20. oktober 2008 ob 19:52
Slika bi lehko malo bol kontrastna bila, vači je vredi. Bojše to, kak kamen f hrbet
Zvončica torek, 21. oktober 2008 ob 01:14
No ja.....
MILAN torek, 21. oktober 2008 ob 08:14
tak je kak je z napison malo skrivlemo našo indetiteto tak kak da bi nos bilo sron
MHA torek, 21. oktober 2008 ob 12:55
Sej se pano v živo dosti lepše vidi kak pa na sliki.
Nela torek, 21. oktober 2008 ob 13:13
Meni osebno se tudi vidi.
Fejn je, lehko bi jih se vec stalo. 
Zvončica sreda, 22. oktober 2008 ob 00:46
Hihihi.....gnes sen ga te komej zaznola gda sen se že 100x mimo jega pelala....če ga ne bi na forumi vidla ga nejč ne bi poglednila ka bi si mislila ka je to stora reklama za lotmerško vino....meni je nekši mlitavi pa amen. če se z nečin vün mečeš pa češ na to drüge opozoriti, te more to tak biti nareto ka ti v oke včasik podne - pa to še ne pomeni ka bi moglo biti kičasto ipd.
Dejan sreda, 22. oktober 2008 ob 00:54
Jas sen totega plakata pret itak ne vida. Ovokrot je cug ša pa sen tan sta in sen ga te slučejno vida pa slikna
Morti je že tak dugo tan, ka je tak prebledna 
Nela sreda, 22. oktober 2008 ob 01:02
Ja ki pa je te postovleni ka si ti cug vida? Ce ne stoji tan pri domi za ostarele ali kak se ze rece totemi domi? Meni se je tak zdelo, ko sem sliko glejala.