Sen malo gleja tote rezultate, pa je eden v Ormoži doba 3 glose To res ne ven, kak je to možno. Som za sebe glasüvleš, žena pa deco či moš pa kakši sorodniki, sosidi, prijateli pa moš fsej eno 20 glosov F toten primeri bi se jas nekan pogrezna pa me nigdor več ne bi vidli negi okoli politike
vinko je napisal/a: Lehko bi jin naš Franc vujša, keko se spotim je neodvisni kandidat na listi DeSUS bija
To pa maš praf.
Je pa zanimivo, kak je Jurša pred županskimi volitvami 2006, takratnega župana Lotmerka Špindlera v drek riva, ka nemreš biti obenen poslanec pa župan, ka te pozobiš na opčino pa županovanje, itd... Zej pa je Jurša som isto. Gdo bi razmja tote politike.
Iz tujine pa je prišlo fsej 11.566 glasovnic, neke dosti pa se več nemre spremeniti. Razen seveda, ka de SDS še z nekšimi pritožbami pa jokajon okoli leta.
Je reka ovokrot Türk, ka je že od Antike napre znono, ka keri ne zno prenesti poraza, si ne zaslüži zmage
Pa toti s tujine sploh nebi smeli meti volilne pravice, un se te zej z Argentine naprimer resen zanimle za slovensko politiko, pa tak nobenega haska nima s ten, či je skos v tujini.
Ja sej o ten smo že v eni temi gučali, ka je to brez veze. Volijo nekši, gi v Sloveniji še sploh bili neso al pa 1x na leto pride za 1 teden sen. Totega venda te dosti ne zanimle, ke se tü na političnen področji dogaja.
Ja nacijonalisti kak Haider (stranka BZÖ)
in Heiz Christian Strache (stranka FBÖ) do vse naredli
ka de do volitve prislo.
Ka nede vec parlament odlocao za deklaracijo EU-ja nego Avstrijski narod.
Neven kak de podocnost EU-deklaracije vö vidlo ka se Avstrije tice.
Ka se pa Tujce tice ci ti zakone drzis kak so toj drzavi je nej nevola.
Samo nore ideje majo nacijonalisti se
..ka hocejo nekse socijalne podpore tujcam crtati.
Ci ti kak tujec delas in davke placüvles kak drügi pa se zakone drzis toga nebi smelo biti!
Tak malo glasove kak so zdaj SPÖ Socijalni-Demokrati-Avstrije dobli.
So se nikoli nej dobli tak malo, celoj zgodovini Avstrije...kak koli majo naj vec glasove za sedeze parlamenti!
Kak de se pa vlada sestavila je drügo prasanje.
Janša se poslavlja, zaposluje in svojim uslužbencem dviguje plače
Na koncu mandata premier Janša in njegovi ministri na novo zaposlujejo in za petino zvišujejo osnovno bruto plačo nekaterim javnim uslužbencem.
Skoraj vsi ministri Janševe vlade tik pred iztekom mandata v svojih resorjih številnim javnim uslužbencem, ki ostajajo, za kar 20 odstotkov zvišujejo osnovno bruto plačo. S temi zvišanji sta se strinjala ministra za finance in javno upravo Andrej Bajuk in Gregor Virant, potrdila pa jih je vlada oziroma vladna kadrovska komisija.
Te informacije o številnih zelo velikih zvišanjih plač v zadnjem času nekaterim izbranim javnim uslužbencem smo preverili na nekaj ministrstvih. Tako je denimo minister Ivan Žagar v službi za lokalno samoupravo pred kratkim zvišal osnovno bruto plačo za 20 odstotkov kar 15 uslužbencem, zaradi dela na projektih za določen čas. Prejšnji mesec so plače zviševali nekaterim uslužbencem tudi ministri za šolstvo, zdravje, okolje, kmetijstvo in za delo - Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Janez Podobnik, Iztok Jarc in Marjeta Cotman.
Vlada je včeraj zvišala kadrovski načrt, o čemer pišemo v sosednjem članku [+].
Višje plače novozaposlenim v agenciji za kmetijske trge
V Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so prek javnega natečaja na novo zaposlili štiri nove podsekretarje: Jurija Premrla, Milana Videmška, Tatjano Razboršek Rehar in Ireno Petek.
S predlogom kmetijskega ministra Iztoka Jarca, da je njihova osnovna bruto plača višja za pet plačnih razredov od tega delovnega mesta, je soglašala vlada. Namesto v 41. plačni razred so uvrščeni v 46. plačni razred in bo njihova osnovna bruto plača 2.757 evrov oziroma bo višja za skoraj 500 evrov od določene za naziv podsekretar.
Zver sklepal pogodbe do leta 2015
Vlada se je strinjala s predlogom ministra Zvera, ki je septembra za 20 odstotkov osnovno bruto plačo zvišal petim uslužbencem - Simoni Tomažič, Valeriji Jenko, Maji Kobal Merkun, Petru Pinterju in Katarini Judež.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so ti uslužbenci zaposleni na področju strukturnih skladov za določen čas, pogodbo pa imajo sklenjeno kar do leta 2015. Ob tem je treba opozoriti na morebitno spornost teh pogodb, kajti zakon o javnih uslužbencih določa sklepanje pogodbe za največ pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja, vendar skupno trajanje takega delovnega razmerja ne sme presegati desetih let.
Sicer je minister Zver letos za 20 odstotkov zvišal osnovno bruto plačo devetim uslužbencem, osmim za zaposlitev za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja, in enemu za zaposlitev za določen čas, vezano na osebno zaupanje funkcionarja. Na direktoratu za vrtce je na novo zaposlil Marijo Gregorc in ji določil 2.982 evrov osnovno bruto plačo oziroma za 433 evrov več, kot je plača tega delovnega mesta.
Trije novozaposleni na okoljskem ministrstvu
Minister Podobnik je na podlagi javnega natečaja na novo zaposlil tri uslužbence, ki jim je določil za dva oziroma tri plačna razreda višjo plačo. Osnovna plača novih podsekretark Hede Kočevar in Mine Žele bo 2.451 evrov in bo za dva plačna razreda oziroma za 185 evrov višja, kot je določeno za ta naziv. Zaposlil je še Janeza Gačnika, kot višjega svetovalca, ki bo imel 1.863 evrov osnovno bruto plačo oziroma za dobrih 200 evrov več od svojih kolegov v tem nazivu.
M. Kukovičeva plačo dvignila dvema uslužbenkama
Ministrica Zofija Mazej Kukovič je za pet plačnih razredov zvišala osnovno plačo Petri Arčan, za tri plačne razrede pa Mateji Štanta. Zdajšnja osnovna bruto plača Arčanove (1.213 evrov) bo za 263 evrov višja, uslužbenki Štanta pa so zdajšnjo osnovno bruto plačo (1.828 evrov) zvišali za 228 evrov bruto. Obe sta zaposleni za določen čas v projektni enoti za strukturne sklade - za čas trajanja projekta Tehnična pomoč, so odgovorili z ministrstva.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Kata Strofa petek, 26. september 2008 ob 09:34
http://www.osebnost.si/clanki/preglej.php?id=58
18.000 neveljavnih glasovnic
Pepek z brega petek, 26. september 2008 ob 12:34
Resen ne znon kej JJ pa jegovo drüštvo teko jomra okli totih neveljavnih glasovnic.
volitve 2000: volilo = 1.113.424 - neveljavnih = 36.904 (3,31%)
volitve 2004: volilo = 991.123 - neveljavnih = 22.351 (2,26%)
volitve 2008: volilo = 1.056.593 - neveljavnih = 18.124 (1,72%)
Is toga se jasno vidi, ka samo iščejo zgovore za poraz in ka se nemrejo sprijazniti s ten, ka jih je narod ne volja.
Nela sobota, 27. september 2008 ob 02:01
Brata? Bratranca? Oce & sin? Presodite sami...
Nela sobota, 27. september 2008 ob 02:03
...podobnost je res neverjetna!
MILAN sobota, 27. september 2008 ob 09:34
lidje so si resen podobni
samo toti drügi je meje škode nareda
Dejan sobota, 27. september 2008 ob 21:26
Hehe, Milan tota pa je dobra
To res ne ven, kak je to možno. Som za sebe glasüvleš, žena pa deco či moš pa kakši sorodniki, sosidi, prijateli pa moš fsej eno 20 glosov 
F toten primeri bi se jas nekan pogrezna pa me nigdor več ne bi vidli negi okoli politike 
Sen malo gleja tote rezultate, pa je eden v Ormoži doba 3 glose
MHA sobota, 27. september 2008 ob 23:42
E de, tri glose je san doba?
Bor teko je ne dober bija, ka bi si sorodstvo zrihta, ka bi te resen bor 20 glasof meja hehe.
Dejan nedelja, 28. september 2008 ob 11:59
DRAGO COLNARIČ - ZELENA KOALICIJA: ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES - 3 - 0,04 %
Morti pa nikših kolegof nima
MILAN nedelja, 28. september 2008 ob 20:27
zej se je pokozalo ka mo prove kolege
nejpret so ga zrihtali ka je ša na plakate
te pa so volili drüge
eto ti fakača -BUTEC-
Dejan nedelja, 28. september 2008 ob 20:30
vinko je napisal/a:
Lehko bi jin naš Franc vujša, keko se spotim je neodvisni kandidat na listi DeSUS bija
To pa maš praf.
Je pa zanimivo, kak je Jurša pred županskimi volitvami 2006, takratnega župana Lotmerka Špindlera v drek riva, ka nemreš biti obenen poslanec pa župan, ka te pozobiš na opčino pa županovanje, itd... Zej pa je Jurša som isto. Gdo bi razmja tote politike.
Pepek z brega nedelja, 28. september 2008 ob 22:11
To je glih smisel politike - ka je niše od nos navodnih smrtnikof nemre razmiti. Či bi jo razmili, te bi lehko fsakši bija politik...
Dejan ponedeljek, 29. september 2008 ob 14:33
Venda bojše tak, ka fsega ne razmimo.
Iz tujine pa je prišlo fsej 11.566 glasovnic, neke dosti pa se več nemre spremeniti. Razen seveda, ka de SDS še z nekšimi pritožbami pa jokajon okoli leta.
Je reka ovokrot Türk, ka je že od Antike napre znono, ka keri ne zno prenesti poraza, si ne zaslüži zmage
MHA ponedeljek, 29. september 2008 ob 14:52
Pa toti s tujine sploh nebi smeli meti volilne pravice, un se te zej z Argentine naprimer resen zanimle za slovensko politiko, pa tak nobenega haska nima s ten, či je skos v tujini.
Dejan ponedeljek, 29. september 2008 ob 15:04
Ja sej o ten smo že v eni temi gučali, ka je to brez veze. Volijo nekši, gi v Sloveniji še sploh bili neso al pa 1x na leto pride za 1 teden sen. Totega venda te dosti ne zanimle, ke se tü na političnen področji dogaja.
Jernej ponedeljek, 29. september 2008 ob 19:44
Ci je drzavlan Republike Slovenije ima duznosti in pravice
do svoje domovine.
Ci kdo se razmi politike ali nej je drugo prasanje.
Saj dosta maticni drzavi se tüdi ne zanimajo zato politiko.
In vsaki drzavlan po celen sveti lahko voli maticni drzavi preko poste ali konsulata voli kje koli zivej!
Obstaja ideja ka bi vsaki drzavlan Evropske skupnosti volo toj drzavi v EU-ji kje zivi. Samo je domaci narod proti tem.
Saj je razumlivo to.
Ker bi te tej drzavaj ge so dosta tuji drzavlanov, domaci narod vec nej meja pravice in moci.
Saj kak rece Evropska dekleracija ..."moremo biti ponosni Evropejci nej pa.............Nemci,Avstrijci,Danci.....Slovenci...itd"
(27 clanic)
Na zadnje urejal: Jernej, dne: ponedeljek, 29. september 2008 ob 18:46Na zadnje urejal: Jernej, dne: ponedeljek, 29. september 2008 ob 18:47
Dejan ponedeljek, 29. september 2008 ob 22:40
Ja vi pa te zej tan v Avstriji f parlamenti meli same nekše Haidere pa Hitlere
Kon te to gre fse fküp 
Jernej ponedeljek, 29. september 2008 ob 23:03
Ja nacijonalisti kak Haider (stranka BZÖ)
in Heiz Christian Strache (stranka FBÖ) do vse naredli
ka de do volitve prislo.
Ka nede vec parlament odlocao za deklaracijo EU-ja nego Avstrijski narod.
Neven kak de podocnost EU-deklaracije vö vidlo ka se Avstrije tice.
Ka se pa Tujce tice ci ti zakone drzis kak so toj drzavi je nej nevola.
Samo nore ideje majo nacijonalisti se
..ka hocejo nekse socijalne podpore tujcam crtati.
Ci ti kak tujec delas in davke placüvles kak drügi pa se zakone drzis toga nebi smelo biti!
Tak malo glasove kak so zdaj SPÖ Socijalni-Demokrati-Avstrije dobli.
So se nikoli nej dobli tak malo, celoj zgodovini Avstrije...kak koli majo naj vec glasove za sedeze parlamenti!
Kak de se pa vlada sestavila je drügo prasanje.
MILAN torek, 30. september 2008 ob 09:32
POLITIKA JE KUUUUUU RVA
Zvončica petek, 3. oktober 2008 ob 01:25
.....pa mi jo drogo plačüvlemo ka nas j......
stajerc13 torek, 7. oktober 2008 ob 13:02
BANDA V ODHAJANJU NAGRAJUJE....
Janša se poslavlja, zaposluje in svojim uslužbencem dviguje plače
Na koncu mandata premier Janša in njegovi ministri na novo zaposlujejo in za petino zvišujejo osnovno bruto plačo nekaterim javnim uslužbencem.
Skoraj vsi ministri Janševe vlade tik pred iztekom mandata v svojih resorjih številnim javnim uslužbencem, ki ostajajo, za kar 20 odstotkov zvišujejo osnovno bruto plačo. S temi zvišanji sta se strinjala ministra za finance in javno upravo Andrej Bajuk in Gregor Virant, potrdila pa jih je vlada oziroma vladna kadrovska komisija.
Te informacije o številnih zelo velikih zvišanjih plač v zadnjem času nekaterim izbranim javnim uslužbencem smo preverili na nekaj ministrstvih. Tako je denimo minister Ivan Žagar v službi za lokalno samoupravo pred kratkim zvišal osnovno bruto plačo za 20 odstotkov kar 15 uslužbencem, zaradi dela na projektih za določen čas. Prejšnji mesec so plače zviševali nekaterim uslužbencem tudi ministri za šolstvo, zdravje, okolje, kmetijstvo in za delo - Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Janez Podobnik, Iztok Jarc in Marjeta Cotman.
Vlada je včeraj zvišala kadrovski načrt, o čemer pišemo v sosednjem članku [+].
Višje plače novozaposlenim v agenciji za kmetijske trge
V Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so prek javnega natečaja na novo zaposlili štiri nove podsekretarje: Jurija Premrla, Milana Videmška, Tatjano Razboršek Rehar in Ireno Petek.
S predlogom kmetijskega ministra Iztoka Jarca, da je njihova osnovna bruto plača višja za pet plačnih razredov od tega delovnega mesta, je soglašala vlada. Namesto v 41. plačni razred so uvrščeni v 46. plačni razred in bo njihova osnovna bruto plača 2.757 evrov oziroma bo višja za skoraj 500 evrov od določene za naziv podsekretar.
Zver sklepal pogodbe do leta 2015
Vlada se je strinjala s predlogom ministra Zvera, ki je septembra za 20 odstotkov osnovno bruto plačo zvišal petim uslužbencem - Simoni Tomažič, Valeriji Jenko, Maji Kobal Merkun, Petru Pinterju in Katarini Judež.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so ti uslužbenci zaposleni na področju strukturnih skladov za določen čas, pogodbo pa imajo sklenjeno kar do leta 2015. Ob tem je treba opozoriti na morebitno spornost teh pogodb, kajti zakon o javnih uslužbencih določa sklepanje pogodbe za največ pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja, vendar skupno trajanje takega delovnega razmerja ne sme presegati desetih let.
Sicer je minister Zver letos za 20 odstotkov zvišal osnovno bruto plačo devetim uslužbencem, osmim za zaposlitev za strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja, in enemu za zaposlitev za določen čas, vezano na osebno zaupanje funkcionarja. Na direktoratu za vrtce je na novo zaposlil Marijo Gregorc in ji določil 2.982 evrov osnovno bruto plačo oziroma za 433 evrov več, kot je plača tega delovnega mesta.
Trije novozaposleni na okoljskem ministrstvu
Minister Podobnik je na podlagi javnega natečaja na novo zaposlil tri uslužbence, ki jim je določil za dva oziroma tri plačna razreda višjo plačo. Osnovna plača novih podsekretark Hede Kočevar in Mine Žele bo 2.451 evrov in bo za dva plačna razreda oziroma za 185 evrov višja, kot je določeno za ta naziv. Zaposlil je še Janeza Gačnika, kot višjega svetovalca, ki bo imel 1.863 evrov osnovno bruto plačo oziroma za dobrih 200 evrov več od svojih kolegov v tem nazivu.
M. Kukovičeva plačo dvignila dvema uslužbenkama
Ministrica Zofija Mazej Kukovič je za pet plačnih razredov zvišala osnovno plačo Petri Arčan, za tri plačne razrede pa Mateji Štanta. Zdajšnja osnovna bruto plača Arčanove (1.213 evrov) bo za 263 evrov višja, uslužbenki Štanta pa so zdajšnjo osnovno bruto plačo (1.828 evrov) zvišali za 228 evrov bruto. Obe sta zaposleni za določen čas v projektni enoti za strukturne sklade - za čas trajanja projekta Tehnična pomoč, so odgovorili z ministrstva.