Prvaki koalicije, nato pa še prvaki vseh parlamentarnih strank bodo danes, morda zadnjič, usklajevali svoje poglede v zvezi z zapisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo, reševanjem bančnega sistema in upravljanjem državnega premoženja. Ali gre za zadnji sestanek pred pisanjem predlogov zakona, včeraj ni vedel povedati še nihče, čeprav naj bi bili vsi trije zakoni po časovnici objavljeni do sredine septembra. Za zdaj najslabše kaže zlatemu fiskalnemu pravilu, čeprav je še možnost, da popustita obe strani. V ustavo bi, smo že pisali, fiskalno pravilo lahko zapisali le ohlapno, parametre pa bi nato določil (ustavni) zakon. A kaže zelo slabo.
Kaj zahteva Janša
Od petih ključnih zadev, ki jih pripravlja vlada, reševanja bank, državnega upravljavskega holdinga, zapisa fiskalnega pravila v ustavo ter reforme pokojninskega sistema in trga dela, naj bi uspela le prva, nam je napovedalo včeraj več virov blizu vladi. Za drugo politične volje ni, napovedujejo se ustavne presoje in referendumi.
Poleg tega naj bi premier Janša v ta sveženj ukrepov za prihodnje leto vključil tudi 15-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, torej birokratov, na vse skupaj pa vezal zaupnico.
V pripravi je pet ključnih reform/projektov: sprejetje fiskalnega pravila, reforma trga dela in pokojninska reforma, slaba banka, slovenski državni holding. Kateri od teh projektov bo – po oceni vlade – potrjen (špekulira se, da le sanacija bank)?
Ali je verjetna tehnična vlada in ali je Janez Janša pripravljen prevzeti njeno vodenje? Od česa je to odvisno?
Predlog zakona o sanaciji treh največjih bank je napisan, za državni zbor bo pripravljen sredi septembra.
Špekulacije za jesen, ki so po informacijah usklajevane tudi z nemško kanclerko Merklovo in predsednikom evropske komisije Barrosom, grejo v smeri tehnične vlade, pravijo viri iz koalicije.
Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS)sta Slovenijo že opozorila, da mora izvesti reforme. Ker teh ne bo, bomo najbrž morali zaprositi za tak sveženj pomoči kot Grčija. Španija, na drugi strani, je pod manj strogim drobnogledom, saj je reforme izpeljala sama, pomoč pa dobila le za reševanje bank.
Predstavniki evropske komisije, MDS in Evropske centralne banke bi tako postali najpomembnejši socialni partnerji pri nas, kot so že v Grčiji. Brez njihove odobritve ne gre skozi postopek noben zakon.
Kaj pa prvak opozicije?
Naši viri so si edini: Zoran Janković lahko postane mandatar, toda na mednarodnih kapitalskih trgih si ne bo mogel sposoditi denarja. Če mu uspe, bo v nekaj mesecih v enakem položaju kot Janša, preprosto mu bo zmanjkalo denarja.
Kaj pa sindikati?
Sindikati lahko vladi seveda zagrozijo z referendumi na vse predlagane reforme. Pahorjeva triletna vlada dokazuje, da vlada na referendumu z nepriljubljenimi reformami težko zmaga. Naši viri ocenjujejo, da se tehnična vlada lahko temu izogne: evropska trojka lahko svojo pomoč Sloveniji pogojuje s tem, da poslanci najprej izglasujejo omejitev referendumov, s čimer odvzamejo sindikatom vzvod za preprečevanje reform.
Se srečata siva in bela miš, obe shirani.
Bela miš provi sivi:” Ti si pa najbrš revna cerkvena miš, ki te je tak
zjebala mariborska škofija !”
Siva miš malo ogledüvle belo in potli reče: “Ti si pa najbrš miš is
laboratorija.”
Bela miš pa nazaj: “O ne, ne! Jas sen v bistvi polarni medved, ke je
preživeja Janšove reforme.”
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
pravični sreda, 22. avgust 2012 ob 13:31
Prvaki koalicije, nato pa še prvaki vseh parlamentarnih strank bodo danes, morda zadnjič, usklajevali svoje poglede v zvezi z zapisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo, reševanjem bančnega sistema in upravljanjem državnega premoženja. Ali gre za zadnji sestanek pred pisanjem predlogov zakona, včeraj ni vedel povedati še nihče, čeprav naj bi bili vsi trije zakoni po časovnici objavljeni do sredine septembra. Za zdaj najslabše kaže zlatemu fiskalnemu pravilu, čeprav je še možnost, da popustita obe strani. V ustavo bi, smo že pisali, fiskalno pravilo lahko zapisali le ohlapno, parametre pa bi nato določil (ustavni) zakon. A kaže zelo slabo.
Kaj zahteva Janša
Od petih ključnih zadev, ki jih pripravlja vlada, reševanja bank, državnega upravljavskega holdinga, zapisa fiskalnega pravila v ustavo ter reforme pokojninskega sistema in trga dela, naj bi uspela le prva, nam je napovedalo včeraj več virov blizu vladi. Za drugo politične volje ni, napovedujejo se ustavne presoje in referendumi.
Poleg tega naj bi premier Janša v ta sveženj ukrepov za prihodnje leto vključil tudi 15-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javni upravi, torej birokratov, na vse skupaj pa vezal zaupnico.
V pripravi je pet ključnih reform/projektov: sprejetje fiskalnega pravila, reforma trga dela in pokojninska reforma, slaba banka, slovenski državni holding. Kateri od teh projektov bo – po oceni vlade – potrjen (špekulira se, da le sanacija bank)?
Ali je verjetna tehnična vlada in ali je Janez Janša pripravljen prevzeti njeno vodenje? Od česa je to odvisno?
Predlog zakona o sanaciji treh največjih bank je napisan, za državni zbor bo pripravljen sredi septembra.
Špekulacije za jesen, ki so po informacijah usklajevane tudi z nemško kanclerko Merklovo in predsednikom evropske komisije Barrosom, grejo v smeri tehnične vlade, pravijo viri iz koalicije.
Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS)sta Slovenijo že opozorila, da mora izvesti reforme. Ker teh ne bo, bomo najbrž morali zaprositi za tak sveženj pomoči kot Grčija. Španija, na drugi strani, je pod manj strogim drobnogledom, saj je reforme izpeljala sama, pomoč pa dobila le za reševanje bank.
Predstavniki evropske komisije, MDS in Evropske centralne banke bi tako postali najpomembnejši socialni partnerji pri nas, kot so že v Grčiji. Brez njihove odobritve ne gre skozi postopek noben zakon.
Kaj pa prvak opozicije?
Naši viri so si edini: Zoran Janković lahko postane mandatar, toda na mednarodnih kapitalskih trgih si ne bo mogel sposoditi denarja. Če mu uspe, bo v nekaj mesecih v enakem položaju kot Janša, preprosto mu bo zmanjkalo denarja.
Kaj pa sindikati?
Sindikati lahko vladi seveda zagrozijo z referendumi na vse predlagane reforme. Pahorjeva triletna vlada dokazuje, da vlada na referendumu z nepriljubljenimi reformami težko zmaga. Naši viri ocenjujejo, da se tehnična vlada lahko temu izogne: evropska trojka lahko svojo pomoč Sloveniji pogojuje s tem, da poslanci najprej izglasujejo omejitev referendumov, s čimer odvzamejo sindikatom vzvod za preprečevanje reform.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Staro pravilo velja.
Če si reda sam ne zmoreš barediti, ti ga naredijo drugi.
In več kot očitno je, da pri nas ni politične volje, da bi se naredil red.
Zato bo edina možnost, da nam EVROPA naredi red.
TUNČEK sreda, 22. avgust 2012 ob 18:30
Moš praf, nan lolekon de delala red Evropa in te nan naj še Bog pomoga !
MHA četrtek, 11. oktober 2012 ob 14:59
TUNČEK četrtek, 11. oktober 2012 ob 19:42
Resen je kriza - tüdi na brütifi de pomalen sfalilo placa.
TUNČEK četrtek, 11. oktober 2012 ob 22:24
Še eden : Cerkveni miši
Se srečata siva in bela miš, obe shirani.
Bela miš provi sivi:” Ti si pa najbrš revna cerkvena miš, ki te je tak
zjebala mariborska škofija !”
Siva miš malo ogledüvle belo in potli reče: “Ti si pa najbrš miš is
laboratorija.”
Bela miš pa nazaj: “O ne, ne! Jas sen v bistvi polarni medved, ke je
preživeja Janšove reforme.”
Dejan petek, 3. januar 2014 ob 09:46
Baje smo že vün s krize, ker je včera bija delovni den.
Dejan petek, 28. februar 2014 ob 22:55
Zej pa smo te res baje vün s krize
Po statistiki pa teoriji 
Recesija v Sloveniji je prekinjena
MHA torek, 4. marec 2014 ob 16:34
Ja, seveda
Tepa Bratuškova zamota čokolodo v foljo. 
TUNČEK torek, 4. marec 2014 ob 17:08
Tota, da smo vün s krize je malo za fašenk, po pepelnici mo pa po f krizi.
MHA torek, 4. marec 2014 ob 17:34
Za vüzen pa mo opet vün s krize