Pozdravljeni. Sem Martina, "dohtarca", tako kot moj mož Feliks. Delava v bolnišnici. Zgrožena ugotavljava, da nama želi država s svojim groznim vodstvom znižati plačo, ki je že zdaj mizerna. Z dežurstvi zasluživa skupaj namreč samo 15.600 evrov neto na mesec. Ker s tem ne moremo preživeti, morava še vse popoldneve delati v zasebni ordinaciji. Imava namreč dva šoloobvezna otroka in živimo zelo skromno. Otroci stanejo zelo veliko, saj so vsako leto pol leta v Ameriki, da se naučijo malo angleško. Veliko stane tudi hiša z bazenom, moj mož namreč ne more v službo, če prej vsaj malo ne plava. Ker naju nikoli ni doma, ne moreva poskrbeti za gospodinjska opravila, zato nujno potrebujeva hišno pomočnico, ki je zelo draga, saj hoče celo po tri evre na uro. Skratka, vsi naju lupijo, kjer se le da. Tudi najin terenec je bil drag, da niti ne omenim registracije. Nujno ga potrebujeva, kadar se odpraviva na Pekrsko gorco po gobe. Približuje se tudi leto 2012 in v ta namen smo kupili manjši, osemnajstmetrski čoln, ki je zasidran v Portorožu. Mož se namreč boji, da bo vesoljni potop in nekako pač moramo preživeti. Veliko stane tudi gradnja manjšega vikenda na Pohorju, pozimi se je namreč zelo neprijetno voziti v dolino, ko gremo na smučanje. Dodatne stroške nam zdaj v začetni fazi povzroča še lokal najstarejšega sina, ki ga je odprl na mariborskem Lentu. Njemu namreč šola ni šla tako kot drugima dvema najinima otrokoma, zato smo mu morali malo pomagati, da lahko dela, kar mu je všeč. Zdaj, ko nam bodo vzeli težko zasluženi denar, pa ne vemo, kaj bomo. Joj - kaj bo z nami!
Dobro ! Pisano je kak satira, lepo razumlivo, dalo bi se pa napisati popunoma normalno, ke razmere v zdrafstvi poznan, bi pri kakšnen primeri lehko številke ploče še malo povišali. V Lublani so primeri, ke dohtar is kliničnega gre dežurat v Šiško čes vikend in dobi pločano na vüro 100 evrof neto, taka f pondelek prinese domu 2400 € bogi reveš. Malo je tüdi zmontrani ot ležoja, ke od totih 24 vür pol cejta v dežurni sobi preleži in spi. Tak je pač to, kakši delafci za toke peneze delajo skoro pol leta.
TUNČEK je napisal/a: Dobro ! Pisano je kak satira, lepo razumlivo, dalo bi se pa napisati popunoma normalno, ke razmere v zdrafstvi poznan, bi pri kakšnen primeri lehko številke ploče še malo povišali. V Lublani so primeri, ke dohtar is kliničnega gre dežurat v Šiško čes vikend in dobi pločano na vüro 100 evrof neto, taka f pondelek prinese domu 2400 € bogi reveš. Malo je tüdi zmontrani ot ležoja, ke od totih 24 vür pol cejta v dežurni sobi preleži in spi. Tak je pač to, kakši delafci za toke peneze delajo skoro pol leta.
______________________________________
se to so reveži ka se štukajo keri de dežuro pa še večje ploče bi radi meli,plus redne službe dela še privat .... to je te kešššššš
Ve vsi tüdi ne mafnejo teko penez.....tü bi malo vekšo kontrolo meli pa bi se stvari porihtale. Pa tüdi direktori dobivlejo fejn pločano....čeglih si mislin ka eden mali ZD ke na periferiji neje tak zahteven za vodenje itd. kak kakša mejša bolnica....ploče pa so skoro iste. Tak v naši banana držovi več nema nikše forme toto nagrajüvaje v posameznih panogah....sploh ke veš ka se delavcon z mizernimi pločami jemle pa dovle totin nikoli nasičenin....beda in žalost...
Najbrš bi blo več reda, če bi za derektore postovlali ekonomiste ali pa pravnike, ke bor neke vejo o ekonomiji, ne pa dohtare, ki se jin ekonomija füčka, pa fakolteta jih že vzgoja kak neke posebnega. Humanost jin je grotala YX penezi pa alfa in omega. Za drüge v medicini pa jih tak nič ne briga kakše boge ploče moje rečmo naprimer medecinske sestre ali pomožni personol.
To Zvončica pa moš praf, ke bi mogla nasploh v držovi biti neka zokonska premza, ke bi premzala ploče na vrhi, pa tüdi tiste astronomske otpravnine.
Gnes so v DZ-ji potrdili pomoč Grkon. Meni do pločo nižali za 11% ka držova baje penes nema. Heh, pa ja, svizec pa na Triglavi mota čokolodo v foljo. Nan javnin delafcon do pločo nižali, Grkon pa do peneze posojüvali. Tan so si Grki sami spokrali pa držovo spravili kak je, zato si nej držovo sami rešijo, ne pa do jin ze članice devale €, posodja jin tak nišče nede, da Grki nedo duga nikdor gverali. EU bi jih lepo nej vün z EU vrga, ne pa de jin nekšo pomoč deva.
Tak to je. Tan je povprečna ploča 1300 €, pri nas pa 600 €. Zej pa še dejmo totin lenühon pa kradlifcon nekej fkrej, ka sločejno revčeki nedo zaglodnoli
Zanimivo branje
Grška kriza
Nekaj bralcev me je zaprosilo, ali lahko napišem nekaj o krizi v Grčiji, v kateri se Grčija pravkar utaplja. Ne morem. Ker se na ekonomijo sploh ne spoznam in na pogled na otoku Korfu, ki sem ga obiskala nobene krize ne občutiš. Ljudje sedijo na trgu, počasi srkajo kavo kot vedno, nezaposledni živijo od podpore, ki znaša okrog 500 Eur na mesec in pred kratkim sem od prijateljice, ki ima dvanajst let starega fanta, izvedela, da so na začetku lanskega šolskega leta dobili vsi dijaki v Grčiji, ki so v prvem letniku gimnazije (naš 7.razred) kupon vreden 450 Eur, za katerega so morali obvezno nabaviti notebook...
Tako se mi dozdeva, da grško krizo řešuje ves svet razen Grčije same. Opozorili so me na intervju v enem češkem literarnem časopisu s Stefanosom Manosom, ki pove vse, zato ga tukaj prevajam.
Dolgoletna navada grške vlade je kupovanje volilcev na ta način, da jih zaposli. Tipičen mladi grški državljan ima samo to željo, da postane državni uslužbenec. Ali se vam to zdi nekaj čudnega? Njemu nikoli. Ker v trenutku, ko dobi službo v javnem sektorju, je dobil definitivo. Nihče ga ne more vreči iz službe in v njej ostane vse do penzije.
Vprašanje: Ali to gotovost dobi že prvi dan službe?
Prav gotovo. Formalno sicer mora preteči šestmesečna poskusna doba, a po poteku tega roka nikoli nikogar ne odpustijo. Torej človek, ki je v 25 letih nastopil v državno službo, ima pred sabo 35 let zagarantirane plače. In vseživljensko penzijo. Ko umre, preide pokojnina na soprogo. V kolikor za njim ostanejo neporočene hčerke, dobijo tudi one državno pokojnino.
Od kdaj je tale všeživljenska garancija državnih uslužbencev?
To traja že zelo dolgo. Je celo zasidrana v ustavo. Seveda je v ustavi navedeno, da obstaja možnost izgube delovnega mesta v državnem sektorju, v kolikor bi bilo delovno mesto ukinjeno. A delovna mesta v javnem sektorju se principelno ne ukinjajo. V kolikor pa bi le izjemoma do tega prišlo, se to dogodi za ceno vrtoglavih odškodnin. Bivši minister za gospodarstvo je nekoč dejal, da PASOK nima v svojem slovarju besede „odpuščanje“.
Kakšne pa so v javnem sektorju plače? Povprečno 2,5krat večje kot v privatnem. Kako je pa pri vas? Kje bi v javnem sektorju bilo potrebno največ brisanja?
Največjo skupino javnih uslužbencev predstavljajo učitelji. Grčija zaposluje na šolah prve in druge stopnje štirikrat več učiteljev na enega dijaka kot recimo Finska. In v kolikor je finsko sekundarno šolstvo smatrano za evropsko špico, je vprašljivo, zakaj le potrebujemo štirikrat toliko učiteljev. Novi premier Papandreu se sicer hvali, da bo znižal izdatke, a v isti sapi je naznanil, da bo sprejel v delovno razmerje sedem tisoč novih učiteljev. Pri tem jih že sedaj imamo cirka za 80 tisoč več kot bi bilo potrebno. Torej, če si vzdržuje toliko učiteljev, je jasno da ne bo noben pošteno delal !
Teoretsko lahko razdelite razrede na četrtine in vsak učitelj bo imel delo ? So kraji, da ne bi pomagal niti takšen ukrep. Pred nekaj meseci se je odkrilo, da na odročnem otočku Agios Efstratios deluje šola, kjer je nameščenih štirideset učiteljev za vsega skupaj deset dijakov.
Kaj pa ti odvečni učitelji delajo?
Hodijo po plačo, a ne poučujejo. Nekaj jih je takih, ki med delovnim časom vozijo taksi, veliko jih je v turističnih službah. In tisti, ki zares poučujejo, to delajo zelo površno, tako da morajo starši svojim otrokom privatno plačevati dodatno šolanje v popoldanskih urah. Dodaten pouk pa praviloma vršijo spet učitelji iz državnih šol. Tako ljudje, ki ne delajo tega, za kar so plačani s strani države, dobijo kar dve plači. Pa nobena oblast si ne upa narediti temu konec. Da pa ne bi govoril samo o učiteljih – prezaposlenost vlada v vseh državnih podjetjih.
Če vzamemo recimo pod drobnogled grško narodno banko – povejte, koliko ljudi dela v vaši Narodni banki? Ne vem na pamet.
Če vzamem dve priblizno enako dežele z desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev kot je recimo Grčija in Češka. Grška centralna banka ima 3000 zaposlenih. Sem gotov, da češka centralna banka zaposluje bistveno manj ljudi ( kasnejše preverjanje je pokazalo, da ČNB navaja 1484 zaposlenih – op. ured.), in ker ni Češka še v coni Eura, naj bi imela objektivno več dela. Za grško centralno banko o vsem pomembnem odloča danes Frankfurt. Dejsto je, da bi zadostovalo v banki samo 200 maksimalno 300 ljudi. Ostali so popolnoma odveč.
Ampak, saj gre samo za eden centralni urad, verjetno, da odpust 2700 uslužbencev ne bi bil za državo velikega pomena.
Ne, a ne smete pozabiti, da to je samo eden od primerov. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem državnih uradov kar po vrsti. V zadnjih petih letih – ko je vladala desnica – se je število zaposlenih v parlamentu podvojilo. Sprašujete, kako to? Poslancev smo imeli pred petimi leti enako število kot danes. Ampak zaposleni parlamentarci nimajo samo 14 plač letno, kot je navada drugje, ne, oni dobivajo 16 plač. Pri čemer petnajsta in šetnajsta plača nista obdavčeni.
Ali so kakšna podjetja v lasti države?
Tam je to isto v svetlo plavi izvedbi. Za primer navedem Olympic Airways – pred restrukturalizacijo v letu 2003 je to bila državna letalska družba, ki je pridelala cirka milijon Eur na dan. Zaposlenih je imela dvakrat več ljudi, kot je bilo potrebno. Višek pilotov so zamaskirali ne samo z redukcijo ur, ampak tudi s predpisom, da pilot, ki leti v New York, tam mora prenočiti vsaj dve ali celo tri noči. Da ne bi bil v Grčiji preveč na očeh ljudi.
Kaj pa je s tem naredila oblast?
Po petih letih je problem rešila a šele za ceno strašanskih finančnih kompenzacij. Danes celi tropi bivših pilotov sedijo doma in dobivajo po 14 tisoč Eur na mesec za to, da ne počno ničesar. Takšnih primerov je na stotine. V državnem Telekomu so zaposlovali 25 tisoč ljudi, dokler ni njihov izvršni direktor izjavil, da jih potrebuje samo 12 tisoč, drugače ga bo uničila privatna konkurenca. A oblast ni želela izpasti kot tista, ki meče ljudi iz službe, zaradi tega je vsak zaposleni, ki se je strinjal s tem, da družbo zapusti, dobil povprečno 200 tisoč Eur odstopnine za kompenzacijo.
Ali ima višina zneskov odstopnine ali odškodnine v javnem sektorju vpliv na zneske v privatnem sektorju?
Jasno, da je to povezano. Zakon predpisuje podjetnikom, da izplačajo dolgoletnim zaposlenim nekaj mesečnih plač, odvisno od dolžine zaposlitve v podjetju. Menim, da je to za evropske razmere kar širokogrudno.
Kakšni so predpisi glede teh zadev pri vas?
Tri mesečne plače.
Pri nas je za dolgoletne uslužbence v privatnem sektorju določen minimum 24 plač. Ker pa se to zdi državnim uslužbencem premalo, dobivajo nekje 72, pa celo do 100 mesečnih plač. Denarne potrebe za ljudi, ki jih država sploh ne potrebuje naraščajo do vrtoglavih višin. In to je eden od centralnih grških problemov. Na žalost v Bruslu ni znano dejansko stanje zadev v Grčiji. Očitno niso še dojeli vsega tega.
Kako to? Ali nima Unija v Atenah svoje ljudi, saj ni Grčija v izolaciji
Domnevam, da če bi se seznanili z vsemi temi zadevami, ne bi bili niti sposobni vsega tega verjeti.
Kaj torej lahko naredimo s tem?
Vsa grška bolezen je ozdravljiva, možno jo je zdravit, v kolikor bodo politiki našli dovolj poguma poseči v javni sektor. V kolikor bi se znebili nepotrebnih ljudi, deficit bi izpuhtel. Naša država ima veliko špeha, ki bi ga bilo potrebno odvreči /veliko maščobnih blazin, ki jih je treba otesati/.
Mislite, da se bo nova vlada trudila s tem, da odvrže špeh?
Nagibam se bolj mnenju, da bo dvignila davke, da se izogne socialnim nemirom. To pa bo katastrofa. Predvidevam, da trgi bodo zaznali, da je situacija nevzdržna – in to ne takoj v enem mesecu, bolj verjetno je, da v naslednjem letu. Takrat pa denar, ki si ga mora zdaj oblast sposoditi bo še bolj podražil.
Grški dolg ogroža vso eurocono. Kaj menite, da bi bilo zdaj s strani EU najbolj modro?
Zdaj je ugoden trenutek, ker je oblast poslala v Brusel predlog varčevanja in čaka na njegovo odobritev. Osebno bi na mestu Unije predlog takoj zavrnil in zahteval dejanska proračunska brisanja, črte čez proračun.
Menite, da bo začela grška oblast varčevati, v kolikor ostale dežele iz Eurocone zagrozijo, da ne bodo dali nikakršne pomoči?
Takšni splošni vzkliki nam ne bodo prav nič pomagali. Grki namreč zelo pogosto reagirajo prav po otročje. Bolje bi bilo, če bi Evropska komisija ali nemška vlada zahtevali od naše vlade odgovore na konkretna vprašanja. Zakaj si krucifiks vzdržujete takšen javni sektor? Reči morajo: Ne bomo vam pomagali, če ne znižate števila učiteljev.
Kje pa naj bi potem ti učitelji dobili delo? Saj Grčija nima nobene industrije.
Saj lahko gredo delati v turistične službe. Po kvalificiranih ocenah se ustvarja 30, morda celo 40 procent našega BDP v sivi ekonomiji. Zelo veliko ljudi bi samo legaliziralo svoje dohodke iz sive ekonomije. In ne bi več dobivalo še plače od države.
Kdaj pravzaprav prišlo da takšne prezaposlenosti v javnem sektorju? Za časa starega Papandreua?
Papandreu starejši (Andreas P., oče današnjega premiera, je bil na oblasti med leti 1981 in 1989 in potem med 1993 in 1996 - op. ured.) je dejansko vpeljal večino vseh teh zadev, ki nas zdaj bremenijo. Vzamite napr. njegovo mnenje, da je državo treba obvladovati s pomočjo svojih ljudi – s čímer je bil mimogrede podoben vašim komunistom. Človek je moral biti član njegove stranke, da bi dobil določeno delovno mesto. Jačal je odbore. Profesorjev na univerzah niso izbirali po kvalitetah, ampak so jih volili študentje. Stari Papandreu, živa groza.
V letu 1981, ko pa je začela njegova era, je Grčija vstopila v evropske združbe. Kaj se je takrat pri vas spremenilo?
Naše članstvo bi razdelil v dve fazi. Prva je omejena z vstopom v letu 1981. Takrat so začele pritekati dotacije, ki so spremenile predvsem podeželje. Njim gre hvala, da se je bistveno razširila cestna mreža.
Pri nas dotacije iz Unije evidentno podpirajo korupcijo. Kako je s tem v Grčiji?
Jasno, da tudi to se je dogajalo. Evropa je pošiljala denar, na mestu pa se je pojavila potreba po uradniku, ki ga bo delil in ta je po grobi oceni 10% kasiral zase. Fakt je, da je sčasoma postalo izplačevanje dotacij bolj strogo. Najprej je zadostovalo, da vložiš prošnjo za recimo dotacijo za gojenje oljk za 100 ton oliv, in nobenega ni zanimalo, če slučajno ne producirate samo 10 ton. Potem je prišlo do štetja oljk in korupcija se je nekoliko znižala. Predvidevam pa, da so se uradniki, ki so bili določeni v Bruslu za stike z Grčijo postopoma pustili skorumpirati. Potrditi pa moram, da je bila prva faza za Grčijo prav ekstremno ugodna.
Druga faza začenja z vstopom v Evrocono?
Da, v letu 2001. Vstop je ponujal velike šanse. Prvič v zgodovini smo imeli stabilno valuto. Firmam in posameznikom ne bi bilo treba vkalkulirati v svoje cene devalvacije /inflacije/. Veliko Grkov je do takrat imelo svoje prihranke v tujini. In nikakor ne v drahmah, ampak v v dolarjih in švicarskih frankih. Tako se lahko Euru zahvalimo, da bi Grčija lahko postala kraj, kjer lahko vlagaš denar. Investitorjev naj ne bi bilo strah, da jim devalvacija razvrednoti njihove investicije. A teh šans nismo izkoristili. Tako se zdaj tuje investicije bližajo ničli, medtem ko recimo Bolgarom je uspelo pritegniti desetkrat, morda celo petnajstkrat več vlagateljev kot nam. Mi smo Euro izkoristili samo za podražitve.
Ali ne živcira normalnega Grka pomislek, da postaja tarča posmeha po vsej Evropi ?
Prav gotovo da, ampak ne dovolj.
Kakšen pa ima Grk dejansko odnos do zahodne Evrope? Ali smatra, da je Grčija njen sestavni del, ali bolj razmišlja v dveh kategorijah: mi – Zahod?
Bolj blizu je tej drugi varianti.
Ali lahko ocenite, kaj bo čez eno leto?
Sem pesimist, čeprav je situacija popolnoma obvladljiva. Na žalost, pa ga ni pri nas politika, ki bi imel željo, da zadeva na seriozen način obvladuje. Še se bo dvigala cena, za katero si država izposoja denar. Pričakujem socialne nemire.
Ali bo lahko Grčija izključena iz evrocone?
Tega ne domnevam. Če pa bomo zunaj evrocone bomo tudi zunaj Evropske unije. To pa bi bila za Grčijo katastrofa.
Kdo je... Stefanos Manos.
Ekonomist, politik in večkratni minister, ki se je rodil leta 1939. Doštudiral je strojno fakulteto in ima naslov MBA iz Harvarda. Manos je bil prvič v parlamentu v barvah desničarske Nove demokracije leta 1977. Bil je petkrat minister, v začetku osemdesetih let je bil v funkciji ministra za industrijo kot začetnik /pionir/ grške privatizacije. Leta 1998 so težko obvladljivega Manosa zalovili iz Nove demokracije in v naslednji parlament je bil izvoljen kot neodvisni kandidat na kandidatski listi socialistov. Pred enim letom je zasnoval malo liberalno stranko Drasi. Je znana osebnost grškega javnega življenja.
Dober člonek, sen ga že enkrat pret prešteja in mislin, ke se lehko f celi uniji fsi jezimo na tote Grke, napraviti pa nemremo nič drügega kak jin domo peneze, če ne mo šli še mi drügi cugrunt.
Pret je blo možno gda so šli v toto Evroobmočje, da bi unija postovila neke varovalne mehanizme za zaščito evra, pa rezerve za intervencije za toke primere, kak so ji napravli zej spomlodi. Dobro bi blo tüdi, da bi blo pravila, gda se lehko koga vrže is monetarne unije.
Na kunci kuncov se pokože, da so evro nahitro napravili bres provih pravil, pa varovalnih mehanizmov. Dobro, se se na to strikovno ne zastopin , ke sen ne ekonomist, napišen pač, kej ge preštejen f kakših finančnih cajtngah.
Ne ven zake je v Grčiji te že pred ne prišlo do tega, či je to tak... Jaz mislin ka so le ne vse Grki krivi, ampak je za toto stanje krivo še kej drügega. Treba še kej več okrog tega prešteti, pa si te kumej lehko ustvariš nekšo približno mnenje. Ka Unijo nejbole 'drmajo' Amerikanci, pa je tüdi ne nobena skrivnost. Evro je na pram dolari bija čiduže močnejši, ameriško gospodarstvo pa zavolo tega trpelo...Jaz mislin ka je na grško stanje vplivalo več dejavnikov, ne samo to ke je napisano v toten članki.
Da bi šlo za nekši meši znesek pomoči, še bor nekak, ne pa teko pa teko miljonof. Trebalo bi jih vün z unije vršti. Enkrat vekše ploče mojo kak mi, pa bomo jin mi pomogali.
za vse bi najboljse bilo, da odjebejo grke iz euro cone, ampak to je malo bolj verjetno.
po drugi strani pa recimo eni nemci ce bi vzeli nazaj marke, bi se dvignili iz dreka, tak pa z uporabo evra in clanstvom evrocone samo trpijo, je pa tudi res da propad evrocone, je tudi po eni strani razpad evropske unije.
ker model po katerem je funkcioniranje eu zamisljen, je tudi skupna monetarna valuta euro.
slovaki so zavrnili kao, ampak spet v parlamentu ce izglasujejo , bodo dali pare, toliko da malo zadrzijo situacijo zaradi naroda.
ce pa se res zgodi da tudi v parlamentu zavrnejo "posojo" denarja grkom, se bo spet odprlo vprasanje v nasi politiki s strani seveda opozicije, zakaj bi mi "posodili", slovaki pa ne bodo...
Optix fse ka proviš drži, samo na začetki so napravli napoko, ke so ne napravili pravila, da op kršitvi finančne discipline letiš vün is monetarne unije pa bi blo. Včosik smo rekli : "Jebeš toko federacijo ge so notri Srbi, Kosofci, Makedonci..."
Gnes bi pa lehko rekli :"Jebeš toko unijo ge so notri : Grki, Španci, Portugalci,Taljoni... "
TUNČEK je napisal/a: Optix fse ka proviš drži, samo na začetki so napravli napoko, ke so ne napravili pravila, da op kršitvi finančne discipline letiš vün is monetarne unije pa bi blo. Včosik smo rekli : "Jebeš toko federacijo ge so notri Srbi, Kosofci, Makedonci..."
Gnes bi pa lehko rekli :"Jebeš toko unijo ge so notri : Grki, Španci, Portugalci,Taljoni... "
Zgodovina se pač ponovla.
Ma dobro, to so demagoške pravljice kako se zgodovina ponavlja. V jugoslaviji so drzavo na perfiden nacin podkradali slovenci,srbi in hrvati.
Razjebali so drzavo s pomocjo zunanjih faktorjev z namenom da bo se boljse zivelo in da bos "samostojen", zdaj si pa spet v eni drugi jugoslaviji -> eu v kateri te je** vsaki komisar iz bruslja ki ima 5 minut casa...
Tüdi to drži, negi sen šteja, da mo Amerika celo neko agencijo za destabilizacijo evra pa tüdi za blokodo EU gospodarstva in trgovoja.
A dela to Soroseva masinerija ze leta, zjebali so tak enkrat ze Azijsko borzo, bodo tudi Euro.
Zato ker je amerika toliko vplivna, in je izposlovala da v mednarodni trgovini se uporablja placilo USD, dalje pa ne rabim pisati... je vsakemu jasno
Srbi že ot nekda sveta, kda čejo za nekoga povedati, ka je fejst dužen mojo pregovor: "Dužan je ko Grčka!" Tak, ka to ne nič novega.
Či si f kompaniji pač moraš nekaj dati za kompanijo. Vemo, ka Grki nikdor nedo pločali glavnice (tak, kak jih tüdi mi nemo za naše duge) pločali pa bodo obresti, pa dosti več. Pri razlikah ot obresti bomo tüdi mi zaslüžili, zato gi mo peneza za posojilo Grkon dobili po malih obrestih, jin pa mo posodili pot vekšimi. Obresti pa se f kapitalizmi pločajo, pa vejke. Glavnica pa se gda jo obresti prepločajo otpisti, tüidi za to, ka lehko vzemejo novo posojilo, ka do lehko plačüvali nove obresti. Ne treba nič jomrati zavolo totega posojila. Či se to nebi spločalo, te tisti, ki so zakühali krizo nebi posojuvali penez. To je dober kšeft, to vejo vsi Židje. Či se spotite je takše, ki so hondlali z obrestmi že Jezus natira , met muslimani pa so obresti prepovedane, đauron pa se lehko račünijo. Tüdi Grki so nekši Đauri, ki do jih tisti, ki so jin pomogali f drek, še naprej pomogali pa veselo račünili. Nekaj malega mo še mi zaslüžili, zato ka smo f kompaniji. Najbol hempasto pa je dužnika natirati, al pa bujti. Te ziher nede ploča.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
erof sreda, 23. junij 2010 ob 13:05
Zdravnikova tožba...
Pozdravljeni. Sem Martina, "dohtarca", tako kot moj mož Feliks. Delava v bolnišnici. Zgrožena ugotavljava, da nama želi država s svojim groznim vodstvom znižati plačo, ki je že zdaj mizerna. Z dežurstvi zasluživa skupaj namreč samo 15.600 evrov neto na mesec. Ker s tem ne moremo preživeti, morava še vse popoldneve delati v zasebni ordinaciji. Imava namreč dva šoloobvezna otroka in živimo zelo skromno. Otroci stanejo zelo veliko, saj so vsako leto pol leta v Ameriki, da se naučijo malo angleško. Veliko stane tudi hiša z bazenom, moj mož namreč ne more v službo, če prej vsaj malo ne plava. Ker naju nikoli ni doma, ne moreva poskrbeti za gospodinjska opravila, zato nujno potrebujeva hišno pomočnico, ki je zelo draga, saj hoče celo po tri evre na uro. Skratka, vsi naju lupijo, kjer se le da. Tudi najin terenec je bil drag, da niti ne omenim registracije. Nujno ga potrebujeva, kadar se odpraviva na Pekrsko gorco po gobe. Približuje se tudi leto 2012 in v ta namen smo kupili manjši, osemnajstmetrski čoln, ki je zasidran v Portorožu. Mož se namreč boji, da bo vesoljni potop in nekako pač moramo preživeti. Veliko stane tudi gradnja manjšega vikenda na Pohorju, pozimi se je namreč zelo neprijetno voziti v dolino, ko gremo na smučanje. Dodatne stroške nam zdaj v začetni fazi povzroča še lokal najstarejšega sina, ki ga je odprl na mariborskem Lentu. Njemu namreč šola ni šla tako kot drugima dvema najinima otrokoma, zato smo mu morali malo pomagati, da lahko dela, kar mu je všeč. Zdaj, ko nam bodo vzeli težko zasluženi denar, pa ne vemo, kaj bomo. Joj - kaj bo z nami!
TUNČEK sreda, 23. junij 2010 ob 13:20
Dobro ! Pisano je kak satira, lepo razumlivo, dalo bi se pa napisati popunoma normalno, ke razmere v zdrafstvi poznan, bi pri kakšnen primeri lehko številke ploče še malo povišali. V Lublani so primeri, ke dohtar is kliničnega gre dežurat v Šiško čes vikend in dobi pločano na vüro 100 evrof neto, taka f pondelek prinese domu 2400 € bogi reveš. Malo je tüdi zmontrani ot ležoja, ke od totih 24 vür pol cejta v dežurni sobi preleži in spi. Tak je pač to, kakši delafci za toke peneze delajo skoro pol leta.
erof sreda, 23. junij 2010 ob 13:45
TUNČEK je napisal/a:
Dobro ! Pisano je kak satira, lepo razumlivo, dalo bi se pa napisati popunoma normalno, ke razmere v zdrafstvi poznan, bi pri kakšnen primeri lehko številke ploče še malo povišali. V Lublani so primeri, ke dohtar is kliničnega gre dežurat v Šiško čes vikend in dobi pločano na vüro 100 evrof neto, taka f pondelek prinese domu 2400 € bogi reveš. Malo je tüdi zmontrani ot ležoja, ke od totih 24 vür pol cejta v dežurni sobi preleži in spi. Tak je pač to, kakši delafci za toke peneze delajo skoro pol leta.
______________________________________
se to so reveži ka se štukajo keri de dežuro pa še večje ploče bi radi meli,plus redne službe dela še privat .... to je te kešššššš
Zvončica sreda, 23. junij 2010 ob 22:27
Ve vsi tüdi ne mafnejo teko penez.....tü bi malo vekšo kontrolo meli pa bi se stvari porihtale. Pa tüdi direktori dobivlejo fejn pločano....čeglih si mislin ka eden mali ZD ke na periferiji neje tak zahteven za vodenje itd. kak kakša mejša bolnica....ploče pa so skoro iste. Tak v naši banana držovi več nema nikše forme toto nagrajüvaje v posameznih panogah....sploh ke veš ka se delavcon z mizernimi pločami jemle pa dovle totin nikoli nasičenin....beda in žalost...
TUNČEK sreda, 23. junij 2010 ob 22:36
Najbrš bi blo več reda, če bi za derektore postovlali ekonomiste ali pa pravnike, ke bor neke vejo o ekonomiji, ne pa dohtare, ki se jin ekonomija füčka, pa fakolteta jih že vzgoja kak neke posebnega. Humanost jin je grotala YX penezi pa alfa in omega. Za drüge v medicini pa jih tak nič ne briga kakše boge ploče moje rečmo naprimer medecinske sestre ali pomožni personol.
To Zvončica pa moš praf, ke bi mogla nasploh v držovi biti neka zokonska premza, ke bi premzala ploče na vrhi, pa tüdi tiste astronomske otpravnine.
MHA torek, 6. julij 2010 ob 13:53
Gnes so v DZ-ji potrdili pomoč Grkon. Meni do pločo nižali za 11% ka držova baje penes nema. Heh, pa ja, svizec pa na Triglavi mota čokolodo v foljo. Nan javnin delafcon do pločo nižali, Grkon pa do peneze posojüvali.
Tan so si Grki sami spokrali pa držovo spravili kak je, zato si nej držovo sami rešijo, ne pa do jin ze članice devale €, posodja jin tak nišče nede, da Grki nedo duga nikdor gverali. EU bi jih lepo nej vün z EU vrga, ne pa de jin nekšo pomoč deva.
Dejan torek, 6. julij 2010 ob 22:39
Tak to je. Tan je povprečna ploča 1300 €, pri nas pa 600 €. Zej pa še dejmo totin lenühon pa kradlifcon nekej fkrej, ka sločejno revčeki nedo zaglodnoli
Zanimivo branje
Grška kriza
Nekaj bralcev me je zaprosilo, ali lahko napišem nekaj o krizi v Grčiji, v kateri se Grčija pravkar utaplja. Ne morem. Ker se na ekonomijo sploh ne spoznam in na pogled na otoku Korfu, ki sem ga obiskala nobene krize ne občutiš. Ljudje sedijo na trgu, počasi srkajo kavo kot vedno, nezaposledni živijo od podpore, ki znaša okrog 500 Eur na mesec in pred kratkim sem od prijateljice, ki ima dvanajst let starega fanta, izvedela, da so na začetku lanskega šolskega leta dobili vsi dijaki v Grčiji, ki so v prvem letniku gimnazije (naš 7.razred) kupon vreden 450 Eur, za katerega so morali obvezno nabaviti notebook...
Tako se mi dozdeva, da grško krizo řešuje ves svet razen Grčije same. Opozorili so me na intervju v enem češkem literarnem časopisu s Stefanosom Manosom, ki pove vse, zato ga tukaj prevajam.
Dolgoletna navada grške vlade je kupovanje volilcev na ta način, da jih zaposli. Tipičen mladi grški državljan ima samo to željo, da postane državni uslužbenec. Ali se vam to zdi nekaj čudnega? Njemu nikoli. Ker v trenutku, ko dobi službo v javnem sektorju, je dobil definitivo. Nihče ga ne more vreči iz službe in v njej ostane vse do penzije.
Vprašanje: Ali to gotovost dobi že prvi dan službe?
Prav gotovo. Formalno sicer mora preteči šestmesečna poskusna doba, a po poteku tega roka nikoli nikogar ne odpustijo. Torej človek, ki je v 25 letih nastopil v državno službo, ima pred sabo 35 let zagarantirane plače. In vseživljensko penzijo. Ko umre, preide pokojnina na soprogo. V kolikor za njim ostanejo neporočene hčerke, dobijo tudi one državno pokojnino.
Od kdaj je tale všeživljenska garancija državnih uslužbencev?
To traja že zelo dolgo. Je celo zasidrana v ustavo. Seveda je v ustavi navedeno, da obstaja možnost izgube delovnega mesta v državnem sektorju, v kolikor bi bilo delovno mesto ukinjeno. A delovna mesta v javnem sektorju se principelno ne ukinjajo. V kolikor pa bi le izjemoma do tega prišlo, se to dogodi za ceno vrtoglavih odškodnin. Bivši minister za gospodarstvo je nekoč dejal, da PASOK nima v svojem slovarju besede „odpuščanje“.
Kakšne pa so v javnem sektorju plače? Povprečno 2,5krat večje kot v privatnem. Kako je pa pri vas?
Kje bi v javnem sektorju bilo potrebno največ brisanja?
Največjo skupino javnih uslužbencev predstavljajo učitelji. Grčija zaposluje na šolah prve in druge stopnje štirikrat več učiteljev na enega dijaka kot recimo Finska. In v kolikor je finsko sekundarno šolstvo smatrano za evropsko špico, je vprašljivo, zakaj le potrebujemo štirikrat toliko učiteljev. Novi premier Papandreu se sicer hvali, da bo znižal izdatke, a v isti sapi je naznanil, da bo sprejel v delovno razmerje sedem tisoč novih učiteljev. Pri tem jih že sedaj imamo cirka za 80 tisoč več kot bi bilo potrebno. Torej, če si vzdržuje toliko učiteljev, je jasno da ne bo noben pošteno delal !
Teoretsko lahko razdelite razrede na četrtine in vsak učitelj bo imel delo ? So kraji, da ne bi pomagal niti takšen ukrep. Pred nekaj meseci se je odkrilo, da na odročnem otočku Agios Efstratios deluje šola, kjer je nameščenih štirideset učiteljev za vsega skupaj deset dijakov.
Kaj pa ti odvečni učitelji delajo?
Hodijo po plačo, a ne poučujejo. Nekaj jih je takih, ki med delovnim časom vozijo taksi, veliko jih je v turističnih službah. In tisti, ki zares poučujejo, to delajo zelo površno, tako da morajo starši svojim otrokom privatno plačevati dodatno šolanje v popoldanskih urah. Dodaten pouk pa praviloma vršijo spet učitelji iz državnih šol. Tako ljudje, ki ne delajo tega, za kar so plačani s strani države, dobijo kar dve plači. Pa nobena oblast si ne upa narediti temu konec. Da pa ne bi govoril samo o učiteljih – prezaposlenost vlada v vseh državnih podjetjih.
Če vzamemo recimo pod drobnogled grško narodno banko – povejte, koliko ljudi dela v vaši Narodni banki? Ne vem na pamet.
Če vzamem dve priblizno enako dežele z desetimi ali enajstimi milijoni prebivalcev kot je recimo Grčija in Češka. Grška centralna banka ima 3000 zaposlenih. Sem gotov, da češka centralna banka zaposluje bistveno manj ljudi ( kasnejše preverjanje je pokazalo, da ČNB navaja 1484 zaposlenih – op. ured.), in ker ni Češka še v coni Eura, naj bi imela objektivno več dela. Za grško centralno banko o vsem pomembnem odloča danes Frankfurt. Dejsto je, da bi zadostovalo v banki samo 200 maksimalno 300 ljudi. Ostali so popolnoma odveč.
Ampak, saj gre samo za eden centralni urad, verjetno, da odpust 2700 uslužbencev ne bi bil za državo velikega pomena.
Ne, a ne smete pozabiti, da to je samo eden od primerov. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem državnih uradov kar po vrsti. V zadnjih petih letih – ko je vladala desnica – se je število zaposlenih v parlamentu podvojilo. Sprašujete, kako to? Poslancev smo imeli pred petimi leti enako število kot danes. Ampak zaposleni parlamentarci nimajo samo 14 plač letno, kot je navada drugje, ne, oni dobivajo 16 plač. Pri čemer petnajsta in šetnajsta plača nista obdavčeni.
Ali so kakšna podjetja v lasti države?
Tam je to isto v svetlo plavi izvedbi. Za primer navedem Olympic Airways – pred restrukturalizacijo v letu 2003 je to bila državna letalska družba, ki je pridelala cirka milijon Eur na dan. Zaposlenih je imela dvakrat več ljudi, kot je bilo potrebno. Višek pilotov so zamaskirali ne samo z redukcijo ur, ampak tudi s predpisom, da pilot, ki leti v New York, tam mora prenočiti vsaj dve ali celo tri noči. Da ne bi bil v Grčiji preveč na očeh ljudi.
Kaj pa je s tem naredila oblast?
Po petih letih je problem rešila a šele za ceno strašanskih finančnih kompenzacij. Danes celi tropi bivših pilotov sedijo doma in dobivajo po 14 tisoč Eur na mesec za to, da ne počno ničesar. Takšnih primerov je na stotine. V državnem Telekomu so zaposlovali 25 tisoč ljudi, dokler ni njihov izvršni direktor izjavil, da jih potrebuje samo 12 tisoč, drugače ga bo uničila privatna konkurenca. A oblast ni želela izpasti kot tista, ki meče ljudi iz službe, zaradi tega je vsak zaposleni, ki se je strinjal s tem, da družbo zapusti, dobil povprečno 200 tisoč Eur odstopnine za kompenzacijo.
Ali ima višina zneskov odstopnine ali odškodnine v javnem sektorju vpliv na zneske v privatnem sektorju?
Jasno, da je to povezano. Zakon predpisuje podjetnikom, da izplačajo dolgoletnim zaposlenim nekaj mesečnih plač, odvisno od dolžine zaposlitve v podjetju. Menim, da je to za evropske razmere kar širokogrudno.
Kakšni so predpisi glede teh zadev pri vas?
Tri mesečne plače.
Pri nas je za dolgoletne uslužbence v privatnem sektorju določen minimum 24 plač. Ker pa se to zdi državnim uslužbencem premalo, dobivajo nekje 72, pa celo do 100 mesečnih plač. Denarne potrebe za ljudi, ki jih država sploh ne potrebuje naraščajo do vrtoglavih višin. In to je eden od centralnih grških problemov. Na žalost v Bruslu ni znano dejansko stanje zadev v Grčiji. Očitno niso še dojeli vsega tega.
Kako to? Ali nima Unija v Atenah svoje ljudi, saj ni Grčija v izolaciji
Domnevam, da če bi se seznanili z vsemi temi zadevami, ne bi bili niti sposobni vsega tega verjeti.
Kaj torej lahko naredimo s tem?
Vsa grška bolezen je ozdravljiva, možno jo je zdravit, v kolikor bodo politiki našli dovolj poguma poseči v javni sektor. V kolikor bi se znebili nepotrebnih ljudi, deficit bi izpuhtel. Naša država ima veliko špeha, ki bi ga bilo potrebno odvreči /veliko maščobnih blazin, ki jih je treba otesati/.
Mislite, da se bo nova vlada trudila s tem, da odvrže špeh?
Nagibam se bolj mnenju, da bo dvignila davke, da se izogne socialnim nemirom. To pa bo katastrofa. Predvidevam, da trgi bodo zaznali, da je situacija nevzdržna – in to ne takoj v enem mesecu, bolj verjetno je, da v naslednjem letu. Takrat pa denar, ki si ga mora zdaj oblast sposoditi bo še bolj podražil.
Grški dolg ogroža vso eurocono. Kaj menite, da bi bilo zdaj s strani EU najbolj modro?
Zdaj je ugoden trenutek, ker je oblast poslala v Brusel predlog varčevanja in čaka na njegovo odobritev. Osebno bi na mestu Unije predlog takoj zavrnil in zahteval dejanska proračunska brisanja, črte čez proračun.
Menite, da bo začela grška oblast varčevati, v kolikor ostale dežele iz Eurocone zagrozijo, da ne bodo dali nikakršne pomoči?
Takšni splošni vzkliki nam ne bodo prav nič pomagali. Grki namreč zelo pogosto reagirajo prav po otročje. Bolje bi bilo, če bi Evropska komisija ali nemška vlada zahtevali od naše vlade odgovore na konkretna vprašanja. Zakaj si krucifiks vzdržujete takšen javni sektor? Reči morajo: Ne bomo vam pomagali, če ne znižate števila učiteljev.
Kje pa naj bi potem ti učitelji dobili delo? Saj Grčija nima nobene industrije.
Saj lahko gredo delati v turistične službe. Po kvalificiranih ocenah se ustvarja 30, morda celo 40 procent našega BDP v sivi ekonomiji. Zelo veliko ljudi bi samo legaliziralo svoje dohodke iz sive ekonomije. In ne bi več dobivalo še plače od države.
Kdaj pravzaprav prišlo da takšne prezaposlenosti v javnem sektorju? Za časa starega Papandreua?
Papandreu starejši (Andreas P., oče današnjega premiera, je bil na oblasti med leti 1981 in 1989 in potem med 1993 in 1996 - op. ured.) je dejansko vpeljal večino vseh teh zadev, ki nas zdaj bremenijo. Vzamite napr. njegovo mnenje, da je državo treba obvladovati s pomočjo svojih ljudi – s čímer je bil mimogrede podoben vašim komunistom. Človek je moral biti član njegove stranke, da bi dobil določeno delovno mesto. Jačal je odbore. Profesorjev na univerzah niso izbirali po kvalitetah, ampak so jih volili študentje. Stari Papandreu, živa groza.
V letu 1981, ko pa je začela njegova era, je Grčija vstopila v evropske združbe. Kaj se je takrat pri vas spremenilo?
Naše članstvo bi razdelil v dve fazi. Prva je omejena z vstopom v letu 1981. Takrat so začele pritekati dotacije, ki so spremenile predvsem podeželje. Njim gre hvala, da se je bistveno razširila cestna mreža.
Pri nas dotacije iz Unije evidentno podpirajo korupcijo. Kako je s tem v Grčiji?
Jasno, da tudi to se je dogajalo. Evropa je pošiljala denar, na mestu pa se je pojavila potreba po uradniku, ki ga bo delil in ta je po grobi oceni 10% kasiral zase. Fakt je, da je sčasoma postalo izplačevanje dotacij bolj strogo. Najprej je zadostovalo, da vložiš prošnjo za recimo dotacijo za gojenje oljk za 100 ton oliv, in nobenega ni zanimalo, če slučajno ne producirate samo 10 ton. Potem je prišlo do štetja oljk in korupcija se je nekoliko znižala. Predvidevam pa, da so se uradniki, ki so bili določeni v Bruslu za stike z Grčijo postopoma pustili skorumpirati. Potrditi pa moram, da je bila prva faza za Grčijo prav ekstremno ugodna.
Druga faza začenja z vstopom v Evrocono?
Da, v letu 2001. Vstop je ponujal velike šanse. Prvič v zgodovini smo imeli stabilno valuto. Firmam in posameznikom ne bi bilo treba vkalkulirati v svoje cene devalvacije /inflacije/. Veliko Grkov je do takrat imelo svoje prihranke v tujini. In nikakor ne v drahmah, ampak v v dolarjih in švicarskih frankih. Tako se lahko Euru zahvalimo, da bi Grčija lahko postala kraj, kjer lahko vlagaš denar. Investitorjev naj ne bi bilo strah, da jim devalvacija razvrednoti njihove investicije. A teh šans nismo izkoristili. Tako se zdaj tuje investicije bližajo ničli, medtem ko recimo Bolgarom je uspelo pritegniti desetkrat, morda celo petnajstkrat več vlagateljev kot nam. Mi smo Euro izkoristili samo za podražitve.
Ali ne živcira normalnega Grka pomislek, da postaja tarča posmeha po vsej Evropi ?
Prav gotovo da, ampak ne dovolj.
Kakšen pa ima Grk dejansko odnos do zahodne Evrope? Ali smatra, da je Grčija njen sestavni del, ali bolj razmišlja v dveh kategorijah: mi – Zahod?
Bolj blizu je tej drugi varianti.
Ali lahko ocenite, kaj bo čez eno leto?
Sem pesimist, čeprav je situacija popolnoma obvladljiva. Na žalost, pa ga ni pri nas politika, ki bi imel željo, da zadeva na seriozen način obvladuje. Še se bo dvigala cena, za katero si država izposoja denar. Pričakujem socialne nemire.
Ali bo lahko Grčija izključena iz evrocone?
Tega ne domnevam. Če pa bomo zunaj evrocone bomo tudi zunaj Evropske unije. To pa bi bila za Grčijo katastrofa.
Kdo je... Stefanos Manos.
Ekonomist, politik in večkratni minister, ki se je rodil leta 1939. Doštudiral je strojno fakulteto in ima naslov MBA iz Harvarda. Manos je bil prvič v parlamentu v barvah desničarske Nove demokracije leta 1977. Bil je petkrat minister, v začetku osemdesetih let je bil v funkciji ministra za industrijo kot začetnik /pionir/ grške privatizacije. Leta 1998 so težko obvladljivega Manosa zalovili iz Nove demokracije in v naslednji parlament je bil izvoljen kot neodvisni kandidat na kandidatski listi socialistov. Pred enim letom je zasnoval malo liberalno stranko Drasi. Je znana osebnost grškega javnega življenja.
TUNČEK torek, 6. julij 2010 ob 23:06
Dober člonek, sen ga že enkrat pret prešteja in mislin, ke se lehko f celi uniji fsi jezimo na tote Grke, napraviti pa nemremo nič drügega kak jin domo peneze, če ne mo šli še mi drügi cugrunt.
Pret je blo možno gda so šli v toto Evroobmočje, da bi unija postovila neke varovalne mehanizme za zaščito evra, pa rezerve za intervencije za toke primere, kak so ji napravli zej spomlodi. Dobro bi blo tüdi, da bi blo pravila, gda se lehko koga vrže is monetarne unije.
Na kunci kuncov se pokože, da so evro nahitro napravili bres provih pravil, pa varovalnih mehanizmov. Dobro, se se na to strikovno ne zastopin , ke sen ne ekonomist, napišen pač, kej ge preštejen f kakših finančnih cajtngah.
Legionar sreda, 7. julij 2010 ob 05:24
Ne ven zake je v Grčiji te že pred ne prišlo do tega, či je to tak...
Jaz mislin ka so le ne vse Grki krivi, ampak je za toto stanje krivo še kej drügega. Treba še kej več okrog tega prešteti, pa si te kumej lehko ustvariš nekšo približno mnenje. Ka Unijo nejbole 'drmajo' Amerikanci, pa je tüdi ne nobena skrivnost. Evro je na pram dolari bija čiduže močnejši, ameriško gospodarstvo pa zavolo tega trpelo...Jaz mislin ka je na grško stanje vplivalo več dejavnikov, ne samo to ke je napisano v toten članki.
MHA sreda, 7. julij 2010 ob 09:56
Da bi šlo za nekši meši znesek pomoči, še bor nekak, ne pa teko pa teko miljonof. Trebalo bi jih vün z unije vršti. Enkrat vekše ploče mojo kak mi, pa bomo jin mi pomogali.
MHA petek, 16. julij 2010 ob 10:22
Slovaki so zavrnili pomoč Grkon - edino pravilno!
optix petek, 16. julij 2010 ob 11:43
za vse bi najboljse bilo, da odjebejo grke iz euro cone, ampak to je malo bolj verjetno.
po drugi strani pa recimo eni nemci ce bi vzeli nazaj marke, bi se dvignili iz dreka, tak pa z uporabo evra in clanstvom evrocone samo trpijo, je pa tudi res da propad evrocone, je tudi po eni strani razpad evropske unije.
ker model po katerem je funkcioniranje eu zamisljen, je tudi skupna monetarna valuta euro.
slovaki so zavrnili kao, ampak spet v parlamentu ce izglasujejo , bodo dali pare, toliko da malo zadrzijo situacijo zaradi naroda.
ce pa se res zgodi da tudi v parlamentu zavrnejo "posojo" denarja grkom, se bo spet odprlo vprasanje v nasi politiki s strani seveda opozicije, zakaj bi mi "posodili", slovaki pa ne bodo...
MHA petek, 16. julij 2010 ob 11:50
Nej jih vün vržejo, pa jin nišče nede treba dovati. Sami so se v drek spravili, nej se tüdi sami vün sprovijo.
optix petek, 16. julij 2010 ob 13:21
Bo amerika zjebala EURO valuto, tak da bomo za 1$ placali 1.5EUR
TUNČEK petek, 16. julij 2010 ob 13:25
Optix fse ka proviš drži, samo na začetki so napravli napoko, ke so ne napravili pravila, da op kršitvi finančne discipline letiš vün is monetarne unije pa bi blo. Včosik smo rekli : "Jebeš toko federacijo ge so notri Srbi, Kosofci, Makedonci..."
Gnes bi pa lehko rekli :"Jebeš toko unijo ge so notri : Grki, Španci, Portugalci,Taljoni... "
Zgodovina se pač ponovla.
TUNČEK petek, 16. julij 2010 ob 13:28
optix je napisal/a:
Bo amerika zjebala EURO valuto, tak da bomo za 1$ placali 1.5EUR
Tüdi to drži, negi sen šteja, da mo Amerika celo neko agencijo za destabilizacijo evra pa tüdi za blokodo EU gospodarstva in trgovoja.
optix petek, 16. julij 2010 ob 13:52
TUNČEK je napisal/a:
Optix fse ka proviš drži, samo na začetki so napravli napoko, ke so ne napravili pravila, da op kršitvi finančne discipline letiš vün is monetarne unije pa bi blo. Včosik smo rekli : "Jebeš toko federacijo ge so notri Srbi, Kosofci, Makedonci..."
Gnes bi pa lehko rekli :"Jebeš toko unijo ge so notri : Grki, Španci, Portugalci,Taljoni... "
Zgodovina se pač ponovla.
Ma dobro, to so demagoške pravljice kako se zgodovina ponavlja. V jugoslaviji so drzavo na perfiden nacin podkradali slovenci,srbi in hrvati.
Razjebali so drzavo s pomocjo zunanjih faktorjev z namenom da bo se boljse zivelo in da bos "samostojen", zdaj si pa spet v eni drugi jugoslaviji -> eu v kateri te je** vsaki komisar iz bruslja ki ima 5 minut casa...
optix petek, 16. julij 2010 ob 13:56
TUNČEK je napisal/a:
Tüdi to drži, negi sen šteja, da mo Amerika celo neko agencijo za destabilizacijo evra pa tüdi za blokodo EU gospodarstva in trgovoja.
A dela to Soroseva masinerija ze leta, zjebali so tak enkrat ze Azijsko borzo, bodo tudi Euro.
Zato ker je amerika toliko vplivna, in je izposlovala da v mednarodni trgovini se uporablja placilo USD, dalje pa ne rabim pisati... je vsakemu jasno
Ivek petek, 16. julij 2010 ob 22:16
Srbi že ot nekda sveta, kda čejo za nekoga povedati, ka je fejst dužen mojo pregovor: "Dužan je ko Grčka!" Tak, ka to ne nič novega.
Či si f kompaniji pač moraš nekaj dati za kompanijo. Vemo, ka Grki nikdor nedo pločali glavnice (tak, kak jih tüdi mi nemo za naše duge) pločali pa bodo obresti, pa dosti več. Pri razlikah ot obresti bomo tüdi mi zaslüžili, zato gi mo peneza za posojilo Grkon dobili po malih obrestih, jin pa mo posodili pot vekšimi. Obresti pa se f kapitalizmi pločajo, pa vejke. Glavnica pa se gda jo obresti prepločajo otpisti, tüidi za to, ka lehko vzemejo novo posojilo, ka do lehko plačüvali nove obresti. Ne treba nič jomrati zavolo totega posojila. Či se to nebi spločalo, te tisti, ki so zakühali krizo nebi posojuvali penez. To je dober kšeft, to vejo vsi Židje. Či se spotite je takše, ki so hondlali z obrestmi že Jezus natira , met muslimani pa so obresti prepovedane, đauron pa se lehko račünijo. Tüdi Grki so nekši Đauri, ki do jih tisti, ki so jin pomogali f drek, še naprej pomogali pa veselo račünili. Nekaj malega mo še mi zaslüžili, zato ka smo f kompaniji. Najbol hempasto pa je dužnika natirati, al pa bujti. Te ziher nede ploča.
MILAN sobota, 17. julij 2010 ob 08:19
Kej bi klali srmaka ven pa un dela za nos.