Jernej, resen je ka je precik oljovo. Za zaj smo še sploh nat vodo. Lükje so, samo pumpe še lodajo vodo vün metati.
Grčija je ekstra povest. Uni neso nič delali, nemajo nekše proizvodnje, zato, gi jih je NATO nüca na Balkani. Zá, ki so v NATO Bugari, Romuni, Rvoti, pomalen bodo Srbi, baze mo f Šiptariji no Makediniji, Grkof več ne nüca, te pa nega več zapstoj penez.
Irska, no Španija so fčister druga pesen. Uni mojo proizvodnjo, industrijo, samo so banke špekulerale. To de se zrihtalo, uni mojo ká dati za hipoteko. Za zaj nemška mašina op ruski energetiki folga vlečti, mi pa mo se tüdi nekak šlepali.
Nemci nedo püstili, ka Evro ftehne.
Najlogoše f krizi je, ka lidje ne verjejo f pametno no počasno ozdravitev, zato čejo meti šok vroštva. To pa je torišče za razne "odrešenike" za kere vemo, ka na kunci fküper z lodjo grejo na dno. Al pa tüdi ne!
Še dugo de oljovo, gvišen pa sen ka mo prišli na süho.
Pa ne mores v nedogled sanirati bank, to je zacarani krog kerega treba enkrat pretrgati, 20 let eno pa isto se dogaja.
V sloveniji bi nam bilo definitivno boljse ce banke ne bi bile v drzavni lasti.
Slovenija bi lehko sla v *****...
Majhna smo drzava in imamo razmeroma nelikviden financi sistem, tipicen portugalski ali pa grski princip scenarija.
V primerjavi z drugimi imamo majhen dolg v primerjavi z BDP, raste pa zelo hitro, po drugi strani pa lahko zmanjsa se primankljaj le z visanjem davkov ki so pa ze itak zelo visoki in vodijo v delez sive ekonomije, gospodarska rast pa nam je odvisna od izvoza v Nemcijo.
Drzava se mora umakniti iz vecine financnega sistema, Telekoma pa iz ostale vecine drzavnega premozenja.
Morajo narediti enostavnejsi davcni sistem kateri temeljito zniza davke na kapital.
Problem tega je da vlada ima edini nacrt dviganje davkov v drzavi, imamo pa ze tako in tako veliko davcno breme.
Vsaki ostali resni nacrti pa so politicno tezko spremenjljivi.
Umik države iz finančnega in stvarnega premoženja, ter nizke davke na kapital sta uvedla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Reagan in Tacherjeva, strokovno pa podprla ekonomska doktrina Friedmana, Hayeka, Fukuyame in kadri, ki so izšli iz univerze v Chicagu in katoliških univerz Harward in Santiago de Chile. (tudi nekaj Slovencev).
Pod parolo: NEOMEJENI SVOBODNI TRG JE DEMOKRACIJA so se zavzemali za deregulacijo trga in ukinitev socialnih pravic (zmanjšanje državne porabe v korist korporacij).
Ekonomist John Maynard Keynes je je bija tisti, ki je pripravja strokovne podlage s kerimi je ameriški pretsednik (tan je šef držove tüdi pretsednik vlade) Roosevelt izvleka Ameriko is krize f triestih letih XX. stoletja, f kero so jo spravili tisti, ki provijo "Demokracija je deregulirani trg", ki so se te delali norca is Keynesa. Tüdi gnes se jihovi nasledniki f Sloveniji, ki so šolani v Ameriki delajo norca iz našega Keynesa profesora Mencingera. Un je fkuper s pretsednikon Drnovškon prereprečja Jefry Sachi pa podobnin ot zvüna, ka bi pohopsali Slovensko gospdarstvo kak mađarsko pa še kero. Ne znojo pa povedati kak rešiti krizo, samo se derejo "svobodni trg, iniciativa posameznika, držovo vkraj ot penez (potihen-tote mo vzeli mi , gi smo notri), socialne pravica zmejšati."
Keynes je glih s ten, ka je držova (predsednik) naprovila pogoje za gospodarjenje rešja krizo.
ven so to navodni lidje samo mojo pač položaj s keraga lahko komenderajo pa poprovlajo gospodarstvo. Če so zadosti podkovoni pa je okoli jih nekej razumnikov se do gosodarstvo zrihtati. Naša slabost pa je to ka nega prove roke,velka večina strašno pametnih keri se ne dojo nič dopovedati.
Neke je tüdi na ten, da mo fsoki strokovjok svoje poglede na gospodarstvo in se zato nemre oblikovati ena skupina strokovjokof , ke bi pomogala voz zvlečti is močvare, politiki so toga itak ne sposobni !
Rekle so že lone ka de kunec krize, pa viden ka je teme ne tak - kak dugo še te bo to ? Keri kej ve, de bojše v toten lete ? (slüžbe, ploče, delo, študentje....)
Progress je napisal/a: Rekle so že lone ka de kunec krize, pa viden ka je teme ne tak - kak dugo še te bo to ? Keri kej ve, de bojše v toten lete ? (slüžbe, ploče, delo, študentje....)
Pa dobro, veš da morajo pozitivno govoriti narodu, da ne nastane kolektivna depresija.
Krize so vedno bile in bodo, eni so se v krizah obogateli drugi pa še bolj obubožali, eni krize ne občutijo, drugi pa komaj iz meseca v mesec hodijo.
Keko jas ven, se krize f kapitalizmi pojovlajo ciklično in trojajo ot 4 do 8 let. Vzroki za jih pa so ponavodi v borznih špekulacijah ali pa v slabi politiki. Zaj zodje krize pa so globalne, se provi, da je svet grota ena globalna ves in če Amerikonec kihne, smo fsi prehlajeni.
Je gnes majčiko drgačik. Nekda so Ameri kihnoli, vsi so bili betežni pa še vroštvo za Amere so morali pločati.
Gnes so Ameri kihnoli, vsi so betežni, vroštvo pa pločaju tüdi Ameri.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Jernej ponedeljek, 3. januar 2011 ob 21:56
...tü na toj vrsti smo zagnji (za Slovaško)...
Ivek ponedeljek, 3. januar 2011 ob 22:57
Jernej, resen je ka je precik oljovo. Za zaj smo še sploh nat vodo. Lükje so, samo pumpe še lodajo vodo vün metati.
Grčija je ekstra povest. Uni neso nič delali, nemajo nekše proizvodnje, zato, gi jih je NATO nüca na Balkani. Zá, ki so v NATO Bugari, Romuni, Rvoti, pomalen bodo Srbi, baze mo f Šiptariji no Makediniji, Grkof več ne nüca, te pa nega več zapstoj penez.
Irska, no Španija so fčister druga pesen. Uni mojo proizvodnjo, industrijo, samo so banke špekulerale. To de se zrihtalo, uni mojo ká dati za hipoteko. Za zaj nemška mašina op ruski energetiki folga vlečti, mi pa mo se tüdi nekak šlepali.
Nemci nedo püstili, ka Evro ftehne.
Najlogoše f krizi je, ka lidje ne verjejo f pametno no počasno ozdravitev, zato čejo meti šok vroštva. To pa je torišče za razne "odrešenike" za kere vemo, ka na kunci fküper z lodjo grejo na dno. Al pa tüdi ne!
Še dugo de oljovo, gvišen pa sen ka mo prišli na süho.
TUNČEK ponedeljek, 3. januar 2011 ob 23:10
Tüdi jas mislin, ke pridemo na süho, se se prinas dela. Samo problem so banke, ka de jih treba sanerati, se so jih tajkuni oskübili.
optix ponedeljek, 3. januar 2011 ob 23:47
Pa ne mores v nedogled sanirati bank, to je zacarani krog kerega treba enkrat pretrgati, 20 let eno pa isto se dogaja.
V sloveniji bi nam bilo definitivno boljse ce banke ne bi bile v drzavni lasti.
Slovenija bi lehko sla v *****...
Majhna smo drzava in imamo razmeroma nelikviden financi sistem, tipicen portugalski ali pa grski princip scenarija.
V primerjavi z drugimi imamo majhen dolg v primerjavi z BDP, raste pa zelo hitro, po drugi strani pa lahko zmanjsa se primankljaj le z visanjem davkov ki so pa ze itak zelo visoki in vodijo v delez sive ekonomije, gospodarska rast pa nam je odvisna od izvoza v Nemcijo.
Drzava se mora umakniti iz vecine financnega sistema, Telekoma pa iz ostale vecine drzavnega premozenja.
Morajo narediti enostavnejsi davcni sistem kateri temeljito zniza davke na kapital.
Problem tega je da vlada ima edini nacrt dviganje davkov v drzavi, imamo pa ze tako in tako veliko davcno breme.
Vsaki ostali resni nacrti pa so politicno tezko spremenjljivi.
TUNČEK torek, 4. januar 2011 ob 00:41
To o začaranen krogi saneranja že drži, samo gdo de küpa nesolventne banke ?
Ivek torek, 4. januar 2011 ob 07:44
Umik države iz finančnega in stvarnega premoženja, ter nizke davke na kapital sta uvedla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Reagan in Tacherjeva, strokovno pa podprla ekonomska doktrina Friedmana, Hayeka, Fukuyame in kadri, ki so izšli iz univerze v Chicagu in katoliških univerz Harward in Santiago de Chile. (tudi nekaj Slovencev).
Pod parolo: NEOMEJENI SVOBODNI TRG JE DEMOKRACIJA so se zavzemali za deregulacijo trga in ukinitev socialnih pravic (zmanjšanje državne porabe v korist korporacij).
Posledice občutimo globalno.
Jernej torek, 4. januar 2011 ob 23:50
Jernej je napisal/a:
..ka je moja domovina Republika Slovenija rejsan tak blizo bankrota???
uf, tü na sliki smo osmi na vrsti
...tü na toj vrsti smo zagnji (za Slovaško)...
Dejan torek, 4. januar 2011 ob 23:53
Ja seveda. Dere še bomo en küp penez dali Portugalcon pa Špancon, te bomo že peti v vrsti...
MHA sreda, 5. januar 2011 ob 00:02
Ja, dejmo še malo penes drügin držovan, ka do lehko ovi dale meli 1500€ ploče, mi pa nej bankroteramo.
MILAN sreda, 5. januar 2011 ob 07:04
Ivek sreda, 5. januar 2011 ob 10:00
Ekonomist John Maynard Keynes je je bija tisti, ki je pripravja strokovne podlage s kerimi je ameriški pretsednik (tan je šef držove tüdi pretsednik vlade) Roosevelt izvleka Ameriko is krize f triestih letih XX. stoletja, f kero so jo spravili tisti, ki provijo "Demokracija je deregulirani trg", ki so se te delali norca is Keynesa. Tüdi gnes se jihovi nasledniki f Sloveniji, ki so šolani v Ameriki delajo norca iz našega Keynesa profesora Mencingera. Un je fkuper s pretsednikon Drnovškon prereprečja Jefry Sachi pa podobnin ot zvüna, ka bi pohopsali Slovensko gospdarstvo kak mađarsko pa še kero. Ne znojo pa povedati kak rešiti krizo, samo se derejo "svobodni trg, iniciativa posameznika, držovo vkraj ot penez (potihen-tote mo vzeli mi , gi smo notri), socialne pravica zmejšati."
Keynes je glih s ten, ka je držova (predsednik) naprovila pogoje za gospodarjenje rešja krizo.
Lehko je bilo jemu, un je meja predsednika!
MILAN sreda, 5. januar 2011 ob 10:19
TUNČEK sreda, 5. januar 2011 ob 11:05
Neke je tüdi na ten, da mo fsoki strokovjok svoje poglede na gospodarstvo in se zato nemre oblikovati ena skupina strokovjokof , ke bi pomogala voz zvlečti is močvare, politiki so toga itak ne sposobni !
Progress sreda, 5. januar 2011 ob 11:39
Rekle so že lone ka de kunec krize, pa viden ka je teme ne tak - kak dugo še te bo to ? Keri kej ve, de bojše v toten lete ? (slüžbe, ploče, delo, študentje....)
optix sreda, 5. januar 2011 ob 12:42
Progress je napisal/a:
Rekle so že lone ka de kunec krize, pa viden ka je teme ne tak - kak dugo še te bo to ? Keri kej ve, de bojše v toten lete ? (slüžbe, ploče, delo, študentje....)
Pa dobro, veš da morajo pozitivno govoriti narodu, da ne nastane kolektivna depresija.
Krize so vedno bile in bodo, eni so se v krizah obogateli drugi pa še bolj obubožali, eni krize ne občutijo, drugi pa komaj iz meseca v mesec hodijo.
Dejan sreda, 5. januar 2011 ob 13:00
Kriza bode tak dugo trajala, dokič bodo določenin liden pasalo, ka je "kriza".
TUNČEK sreda, 5. januar 2011 ob 14:50
Keko jas ven, se krize f kapitalizmi pojovlajo ciklično in trojajo ot 4 do 8 let. Vzroki za jih pa so ponavodi v borznih špekulacijah ali pa v slabi politiki. Zaj zodje krize pa so globalne, se provi, da je svet grota ena globalna ves in če Amerikonec kihne, smo fsi prehlajeni.
Dejan sreda, 5. januar 2011 ob 15:26
Tunček, venda si misla povedati "či se Amerikanec sprdne, te vsen smrdi al pa smo vsi v dreki"
TUNČEK sreda, 5. januar 2011 ob 15:40
Žolibog, lehko bi rekli tüdi tak.
Ivek sreda, 5. januar 2011 ob 18:42
Je gnes majčiko drgačik. Nekda so Ameri kihnoli, vsi so bili betežni pa še vroštvo za Amere so morali pločati.
Gnes so Ameri kihnoli, vsi so betežni, vroštvo pa pločaju tüdi Ameri.