To je že praf, da so tüdi uni začeli plačevati, se so dugo živeli kak paraziti in iskoriščali ves svet.
Samo zej mojo že tüdi dosta smole, se so jih Kitejci že skoro komplet poküpili.
Že predloni so meli Kitajci v Ameriki prek 2000 miljard dolarov investicij.
To ká so v Ameriki küpili, de Kitajcon črez ne dosti cajta zabegnolo. Či küpiš slabega kuja za male peneze, si ne nič profitera, še sploh moš slabega kuja.
Tüdi to ke proviš Ivek, drži ka se prispodobe tiče, samo Amerikonci so zlo pridni in dobri delafci. Ženejo se kak hujdič, eni mojo po dve, tüdi tri službe. In če do Kitajcon tak pridno delali, do toti že meli hasek ot jih.
Fse to ven zato, ke moj sin že več kak deset let dela v Ameriki.
Ivek je napisal/a: Ekonomist John Maynard Keynes je je bija tisti, ki je pripravja strokovne podlage s kerimi je ameriški pretsednik (tan je šef držove tüdi pretsednik vlade) Roosevelt izvleka Ameriko is krize f triestih letih XX. stoletja, f kero so jo spravili tisti, ki provijo "Demokracija je deregulirani trg", ki so se te delali norca is Keynesa. Tüdi gnes se jihovi nasledniki f Sloveniji, ki so šolani v Ameriki delajo norca iz našega Keynesa profesora Mencingera. Un je fkuper s pretsednikon Drnovškon prereprečja Jefry Sachi pa podobnin ot zvüna, ka bi pohopsali Slovensko gospdarstvo kak mađarsko pa še kero. Ne znojo pa povedati kak rešiti krizo, samo se derejo "svobodni trg, iniciativa posameznika, držovo vkraj ot penez (potihen-tote mo vzeli mi , gi smo notri), socialne pravica zmejšati."
Keynes je glih s ten, ka je držova (predsednik) naprovila pogoje za gospodarjenje rešja krizo.
Lehko je bilo jemu, un je meja predsednika!
Totin ekonomiston, keri tak vneto zagovorjajo deregulacijo trga pa totalen umik držove z gospodarstva, se reče tüdi 'Čikago boysi'. Eden takših je bija Milton Friedman, ker je doba tüdi Nobelovo nagrado za ekonomijo. Se je pa jegova teorija takoj sesula v proh ob nastopi krize. Zakej pa so te ameriške banke pa nejvečje korporacije prosile držovo za pomoč kda je zagustilo? Po eni stroni zagovorjajo umik držove z gospodarstva, po drügi pa javkajo "držova pomojeg prosin", čim malo zagusti. Kda treba pomogati, te je držova dobra, ne? Te so t.i. socialistični prijemi dobri , kda pa stvor laufa, te pa ne. Tü je vidna vsa trhlost takše ekonomije!
Kitajci zdaj kupujejo še Portugalske in Španske obveznice, pomagajo reševati evro območje, ker imajo tudi svoje interese.
Držijo pa fajn američane na ledu s podcenjenim juanom v primerjavi z dolarjem kateri omogoča kitajskim firmam poceni izvoz v ZDA in obratno.
Amerikanci kak bi se tisto po domače reklo "so več dužni kak vredni". Njihov dolg rase, je pa vprašljivo če bi lahko sploh izračunal njihov dolg ker to bi bile enormne cifre
Glede pa prej omenjenega umika države iz gospodarstva, je zdaj zanimivo sledece
Adria Airways ima preko 100 mil eur dolga + letno naredijo izgube vec kot 10mil eur.
Telekom se je zainvestiral ker je kupil kosovski ipkonet, gibraltarski telekom, makedonski cosmofon, bosanski blicnet. Krediti katere so najeli za nakup teh podjetij se morajo "servisirati", zaradi tega je prislo do stagnacije slovenskega dela telekomovega omrezja, cene imajo itak nabite do maksimuma, grize pa jih tudi konkurenca.
Stanje kot tako je neobrziljivo in bodo morali zaceti prodajati pakete delnic na borzi in se pocasi umikati iz vecinskega lastnistva.
Da o NLB in njenih dolgovih + firmah katere so dobile takoimenovane "tajkunske kredite" niti ne govorim.
Lahko pa bi nasteval firme do jutri ,kere so tik pred propadom..., so pa v drzavni lasti.
Ja, Kitajci MORAJO küpüvati obveznice, ka lehko odojo hiperprodukcijo, gi je jihovi lidje zavolo malih ploč nemrejo küpivati. Fseeno pa se küpovna moč rižopapof pomalen dvigovle, zato do več šteli meti, te pa de jihovo delo začelo gratovati dražiše. Pitaje je kak de jihof komunistični kapitalizen to požrja. Kak sen napisa f blogi XX no XXI stoletje, de se tan pa še ge dosti tega fest prekopicnolo. Ameri so Rižopapon radi dužni, ve vejo, ka jin nedo tega nikdor pločali, jihove obveznice pa ot Kitajcov nihče nede küpja, gi nedo nič vredne. To de po veka ekonomska kriza, ki nede grotala v nepremičninah pač, pa f financah, samo ka de f Aziji, trepetali pa do Amerikanci no EU.
Po Irski, Grčiji še zej Portugalska fehta za pomoč EU. Slovenija bi Portugalski okvirno DOLA 300 mio €. Tote peneze še jin domo, pa še dvo referenduma, te pa mo že mi fehtali peneze
Či ne gre, ne gre, držovo vün z evro območja pa fertik. Kak so si zavozili, tak si nej odvozijo. Gverali pa nan tak nikdor nedo...
MHA je napisal/a: Po Irski, Grčiji še zej Portugalska fehta za pomoč EU. Slovenija bi Portugalski okvirno DOLA 300 mio €. Tote peneze še jin domo, pa še dvo referenduma, te pa mo že mi fehtali peneze
Či ne gre, ne gre, držovo vün z evro območja pa fertik. Kak so si zavozili, tak si nej odvozijo. Gverali pa nan tak nikdor nedo...
Če bi delafcon hteli dati solidne ploče, kak jih mojo "bogi" Grki, bi mi mogli zaprositi za pomoč, še pret Grki ali Irci. Če že prinas šparajo s ten, da delafcon dovlejo miloščino, naj tüdi drügi v totih držovah s krizo zmajšajo ploče in zategnejo pojos. Žalostno je to, da reveži rešüvlemo zavožene "reveže", ke so zavolo različnih špekulacij to grotali.
Resen pa je da fsoki naš referendom zmanjša kredibilnost vlode in oblasti, še bole pa je žalostno to, da je ne viditi alternative zej vladajoči eliti in tak nan Bog pomogaj !
Marks je meja f KAPITAL-i prav, zato ga štenderajo levi kak desni. Natškof Stres je celo diplomera na Marksi. Razlika je samo kak si eni no drügi razlogajo tolaje profita no ekstra profita.
Levi provijo naj se profit tola vednoko vsen, ne glede na delo, ekstraprofit pa ponucajo za držovo no vojsko, ki naj bi fse otpelala f komunizem.
Desni provijo ka naj se profit tola po deli, ekstraprofit pa si vzemejo organizatori dela za jahte no vojsko s kero zažihrajo ekstraprofit.
Marks je reka: Profit treba tolati po deli, ekstraprofit pa vzeti pa ponücati za socijalo.
Trenutno stanje:
Realnega dela je meje, tisti ki jemlejo ekstraprofit se temu nečejo odrečti, zato so začeli hamlati profit iz realnega dela. Zavolo tega proizvajalci mojo fse meje, prodajalci navideznega blagostanja pa fse več.
Marks je reka: či de prišlo do tega, bodo krize.
Marks mo praf, samo razmiti ga je treba. Marks je prvo bija ekonomist pa za ten malo komunist. Morti ga najbojše razmi Cerkef. Zavolo tega preživijo fse sisteme.
Marx je reka dosta pametnega, samo jegovi učenci so fse skrivili, prlagodli svojin potreban in vlekli vün koristi za sebe. Meja je pa dosti praf in je aktualen še gnes, samo se ga tisti, ke riborijo f kalnen grozno bojijo.
Zlo radi ga primerjajo s komunisti in to tistimi, ke so jegove ideje zlorobili, nibeden pa ne pomisli pri ten, da je bija v prvi vrsti filozof in znanstvenik.
Bija je otrok krutega kapitalizma in je vida dosti krivic pa iskoriščanja, ke bi vida tüdi gnešji den.
Razlika met teorijo pa prakso je lepo povedana v toten vici :
Pride čehec is šole pa pita ateka, kakša je razlika met teorijo pa prakso. Oča mu provi naj gre vün na greda, ge sta mamika pa starša sestra in jih pita, če bi dale za dvotovžnt evrof. Mali spitovle koga, pa mu oča reče naj gre samo pitat.
Gda pride nazaj pa pove oči, da so rekle, da mi dale, mu oča obrazloži razliko met teorijo pa prakso : Vidiš, teoretično mi momo pri hiši dvotovžnt evrof, praktično pa dve kurvi.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
TUNČEK sreda, 5. januar 2011 ob 18:54
To je že praf, da so tüdi uni začeli plačevati, se so dugo živeli kak paraziti in iskoriščali ves svet.
Samo zej mojo že tüdi dosta smole, se so jih Kitejci že skoro komplet poküpili.
Že predloni so meli Kitajci v Ameriki prek 2000 miljard dolarov investicij.
Ivek sreda, 5. januar 2011 ob 19:00
To ká so v Ameriki küpili, de Kitajcon črez ne dosti cajta zabegnolo. Či küpiš slabega kuja za male peneze, si ne nič profitera, še sploh moš slabega kuja.
TUNČEK sreda, 5. januar 2011 ob 20:08
Tüdi to ke proviš Ivek, drži ka se prispodobe tiče, samo Amerikonci so zlo pridni in dobri delafci. Ženejo se kak hujdič, eni mojo po dve, tüdi tri službe. In če do Kitajcon tak pridno delali, do toti že meli hasek ot jih.
Fse to ven zato, ke moj sin že več kak deset let dela v Ameriki.
Legionar četrtek, 6. januar 2011 ob 07:47
Ivek je napisal/a:
Se je pa jegova teorija takoj sesula v proh ob nastopi krize. Zakej pa so te ameriške banke pa nejvečje korporacije prosile držovo za pomoč kda je zagustilo? 
Po eni stroni zagovorjajo umik držove z gospodarstva, po drügi pa javkajo "držova pomojeg prosin", čim malo zagusti. Kda treba pomogati, te je držova dobra, ne? Te so t.i. socialistični prijemi dobri , kda pa stvor laufa, te pa ne. Tü je vidna vsa trhlost takše ekonomije!
Ekonomist John Maynard Keynes je je bija tisti, ki je pripravja strokovne podlage s kerimi je ameriški pretsednik (tan je šef držove tüdi pretsednik vlade) Roosevelt izvleka Ameriko is krize f triestih letih XX. stoletja, f kero so jo spravili tisti, ki provijo "Demokracija je deregulirani trg", ki so se te delali norca is Keynesa. Tüdi gnes se jihovi nasledniki f Sloveniji, ki so šolani v Ameriki delajo norca iz našega Keynesa profesora Mencingera. Un je fkuper s pretsednikon Drnovškon prereprečja Jefry Sachi pa podobnin ot zvüna, ka bi pohopsali Slovensko gospdarstvo kak mađarsko pa še kero. Ne znojo pa povedati kak rešiti krizo, samo se derejo "svobodni trg, iniciativa posameznika, držovo vkraj ot penez (potihen-tote mo vzeli mi , gi smo notri), socialne pravica zmejšati."
Keynes je glih s ten, ka je držova (predsednik) naprovila pogoje za gospodarjenje rešja krizo.
Lehko je bilo jemu, un je meja predsednika!
Totin ekonomiston, keri tak vneto zagovorjajo deregulacijo trga pa totalen umik držove z gospodarstva, se reče tüdi 'Čikago boysi'. Eden takših je bija Milton Friedman, ker je doba tüdi Nobelovo nagrado za ekonomijo.
optix petek, 7. januar 2011 ob 11:07
Kitajci zdaj kupujejo še Portugalske in Španske obveznice, pomagajo reševati evro območje, ker imajo tudi svoje interese.
Držijo pa fajn američane na ledu s podcenjenim juanom v primerjavi z dolarjem kateri omogoča kitajskim firmam poceni izvoz v ZDA in obratno.
Amerikanci kak bi se tisto po domače reklo "so več dužni kak vredni". Njihov dolg rase, je pa vprašljivo če bi lahko sploh izračunal njihov dolg ker to bi bile enormne cifre
Glede pa prej omenjenega umika države iz gospodarstva, je zdaj zanimivo sledece
Adria Airways ima preko 100 mil eur dolga + letno naredijo izgube vec kot 10mil eur.
Telekom se je zainvestiral ker je kupil kosovski ipkonet, gibraltarski telekom, makedonski cosmofon, bosanski blicnet. Krediti katere so najeli za nakup teh podjetij se morajo "servisirati", zaradi tega je prislo do stagnacije slovenskega dela telekomovega omrezja, cene imajo itak nabite do maksimuma, grize pa jih tudi konkurenca.
Stanje kot tako je neobrziljivo in bodo morali zaceti prodajati pakete delnic na borzi in se pocasi umikati iz vecinskega lastnistva.
Da o NLB in njenih dolgovih + firmah katere so dobile takoimenovane "tajkunske kredite" niti ne govorim.
Lahko pa bi nasteval firme do jutri ,kere so tik pred propadom..., so pa v drzavni lasti.
TUNČEK petek, 7. januar 2011 ob 12:46
Optix fse to in še več, je svetovna zgodba "uspešnega zahoda" !
MILAN petek, 7. januar 2011 ob 14:34
Ivek petek, 7. januar 2011 ob 18:34
Ja, Kitajci MORAJO küpüvati obveznice, ka lehko odojo hiperprodukcijo, gi je jihovi lidje zavolo malih ploč nemrejo küpivati. Fseeno pa se küpovna moč rižopapof pomalen dvigovle, zato do več šteli meti, te pa de jihovo delo začelo gratovati dražiše. Pitaje je kak de jihof komunistični kapitalizen to požrja. Kak sen napisa f blogi XX no XXI stoletje, de se tan pa še ge dosti tega fest prekopicnolo. Ameri so Rižopapon radi dužni, ve vejo, ka jin nedo tega nikdor pločali, jihove obveznice pa ot Kitajcov nihče nede küpja, gi nedo nič vredne. To de po veka ekonomska kriza, ki nede grotala v nepremičninah pač, pa f financah, samo ka de f Aziji, trepetali pa do Amerikanci no EU.
optix petek, 7. januar 2011 ob 23:50
TUNČEK je napisal/a:
Optix fse to in še več, je svetovna zgodba "uspešnega zahoda" !
Žal ja
Več dužni kak vredni
Dejan sreda, 30. marec 2011 ob 19:54
Tunček, vi ste baje že vün s krize
Pahor: Severna Primorska je prva izšla iz krize
MHA sobota, 9. april 2011 ob 17:13
Po Irski, Grčiji še zej Portugalska fehta za pomoč EU. Slovenija bi Portugalski okvirno DOLA 300 mio €. Tote peneze še jin domo, pa še dvo referenduma, te pa mo že mi fehtali peneze
Či ne gre, ne gre, držovo vün z evro območja pa fertik. Kak so si zavozili, tak si nej odvozijo. Gverali pa nan tak nikdor nedo...
TUNČEK sobota, 9. april 2011 ob 19:34
Dejan je napisal/a:
Tunček, vi ste baje že vün s krize
Pahor: Severna Primorska je prva izšla iz krize
Oprosti, tega sen ne vida pret kak gnes. Ke nakloda, se je ot tü duma pa bi moga vediti, da je kriza še zdaleč ne mimo.
TUNČEK sobota, 9. april 2011 ob 19:42
MHA je napisal/a:
Po Irski, Grčiji še zej Portugalska fehta za pomoč EU. Slovenija bi Portugalski okvirno DOLA 300 mio €. Tote peneze še jin domo, pa še dvo referenduma, te pa mo že mi fehtali peneze
Či ne gre, ne gre, držovo vün z evro območja pa fertik. Kak so si zavozili, tak si nej odvozijo. Gverali pa nan tak nikdor nedo...
Če bi delafcon hteli dati solidne ploče, kak jih mojo "bogi" Grki, bi mi mogli zaprositi za pomoč, še pret Grki ali Irci. Če že prinas šparajo s ten, da delafcon dovlejo miloščino, naj tüdi drügi v totih držovah s krizo zmajšajo ploče in zategnejo pojos. Žalostno je to, da reveži rešüvlemo zavožene "reveže", ke so zavolo različnih špekulacij to grotali.
Resen pa je da fsoki naš referendom zmanjša kredibilnost vlode in oblasti, še bole pa je žalostno to, da je ne viditi alternative zej vladajoči eliti in tak nan Bog pomogaj !
Ivek sobota, 9. april 2011 ob 20:10
Ne rešüvlejo "reveži" revežof, pač pa bogatoše, ki so s tajkunskimi posli naredili reveže.
Jernej sobota, 9. april 2011 ob 23:02
Ja res je zanimivo...ka se dogaja denarjem in delavcom bo padcom socijalizma!
Ges san si nabavo knigo naslovom KAPITAL.
Avtor knige je KARL MARX
Še gnes den od srednje levice do totalne levice debatirajo njegove teorije.
Preteklosti so njegove teorije nej uresnicili!
Samo z denarjem se nebi tak špekuliralo če bi se njegova teorija opoštevala!
Ivek nedelja, 10. april 2011 ob 07:14
Marks je meja f KAPITAL-i prav, zato ga štenderajo levi kak desni. Natškof Stres je celo diplomera na Marksi. Razlika je samo kak si eni no drügi razlogajo tolaje profita no ekstra profita.
Levi provijo naj se profit tola vednoko vsen, ne glede na delo, ekstraprofit pa ponucajo za držovo no vojsko, ki naj bi fse otpelala f komunizem.
Desni provijo ka naj se profit tola po deli, ekstraprofit pa si vzemejo organizatori dela za jahte no vojsko s kero zažihrajo ekstraprofit.
Marks je reka: Profit treba tolati po deli, ekstraprofit pa vzeti pa ponücati za socijalo.
Trenutno stanje:
Realnega dela je meje, tisti ki jemlejo ekstraprofit se temu nečejo odrečti, zato so začeli hamlati profit iz realnega dela. Zavolo tega proizvajalci mojo fse meje, prodajalci navideznega blagostanja pa fse več.
Marks je reka: či de prišlo do tega, bodo krize.
Marks mo praf, samo razmiti ga je treba. Marks je prvo bija ekonomist pa za ten malo komunist. Morti ga najbojše razmi Cerkef. Zavolo tega preživijo fse sisteme.
TUNČEK ponedeljek, 11. april 2011 ob 09:41
Marx je reka dosta pametnega, samo jegovi učenci so fse skrivili, prlagodli svojin potreban in vlekli vün koristi za sebe. Meja je pa dosti praf in je aktualen še gnes, samo se ga tisti, ke riborijo f kalnen grozno bojijo.
Zlo radi ga primerjajo s komunisti in to tistimi, ke so jegove ideje zlorobili, nibeden pa ne pomisli pri ten, da je bija v prvi vrsti filozof in znanstvenik.
Bija je otrok krutega kapitalizma in je vida dosti krivic pa iskoriščanja, ke bi vida tüdi gnešji den.
madmax ponedeljek, 11. april 2011 ob 10:43
Čehi eno je teorija, drugo pa praksa.
Teoriji tak lepo napišem potlan pa f praksi to teßko fkup sproveš
TUNČEK ponedeljek, 11. april 2011 ob 11:15
Razlika met teorijo pa prakso je lepo povedana v toten vici :
Pride čehec is šole pa pita ateka, kakša je razlika met teorijo pa prakso. Oča mu provi naj gre vün na greda, ge sta mamika pa starša sestra in jih pita, če bi dale za dvotovžnt evrof. Mali spitovle koga, pa mu oča reče naj gre samo pitat.
Gda pride nazaj pa pove oči, da so rekle, da mi dale, mu oča obrazloži razliko met teorijo pa prakso : Vidiš, teoretično mi momo pri hiši dvotovžnt evrof, praktično pa dve kurvi.
Jernej ponedeljek, 11. april 2011 ob 19:23
madmax je napisal/a:
..ja teoretično! 
Čehi eno je teorija, drugo pa praksa.
Teoriji tak lepo napišem potlan pa f praksi to teßko fkup sproveš
Teoretično smo pa gnes den baje svobodni
Tüdi to ne štima!