V NLB-ju bodo za regres zapravili dobrih 6, pri Slovenskih železnicah pa dobrih 7 milijonov evrov
V nekaterih podjetjih, ki so v pretežni državni lasti, izplačujejo precej visoke regrese, čeprav jih je (ali pa jih še bo) država reševala z večmilijonsko finančno injekcijo.
V NLB-ju so konec marca več kot štiri tisoč zaposlenim izplačali regres v višini 1.565 evrov bruto, kar je banko stalo približno 6,3 milijona evrov. Za regres bančnih uslužbencev so v banki tako odšteli kar 2,6 odstotka 243-milijonske dokapitalizacije, piše zurnal.24.si.
Na SŽ-ju regres višji kljub "grožnji" stečaja Poslanci bodo odločali o finančnem vložku v Slovenske železnice, ki znaša 134,3 milijona evrov in ga bo država družbi nakazovala v petih obrokih do leta 2016. Direktor SŽ-ja Goran Brankovič je še pred dvema mesecema opozarjal, da bo šel SŽ v stečaj, če denarja ne bo dobil.
Njihov regres pa bo za 334 evrov bruto višji od minimalnega; zanj bodo Slovenske železnice letos porabile kar 7,3 milijona evrov, kar je približno četrtina letnega obroka, ki ga pričakujejo od države.
Čeprav je država v NLB vložila 243 milijonov evrov, naj bi v Banki Slovenije razmišljali, da banko znova pozovejo k povišanju kapitala. Bruselj najverjetneje državi še enkrat ne bi dovolil državne pomoči banki.
V Banki Slovenije naj bi kmalu sledili portugalskim kolegom, ki so od svojih bank že zahtevali dvig temeljnega kapitala, poročajo Finance. To bi za NLB pomenilo, da bi potrebovala novo finančno injekcijo v višini okoli 250 milijonov evrov, če bi prodala Banko Celje pa okoli 150 milijonov evrov.
vir:poptv
To te buje. Z davkoplacevalskimi penezi resovlemo podjetja ovi pa si izplacuvlejo regres 1500€ bruto, jas pa dobin regres v javnen sektori 625€ bruto. Ze so si regres izplocali, ze pa po nücajo peneze.
Ovi pa so tüdi pred stecejon, pa so si regres zdignoli.
Saj ni svetovna kriza , nakradeno je deponirano na vseh možnih koncih sveta in denar ni v obtoku ker politika dovoljuje manipoliranje z zakoni in seveda sebi ustrezno prirejajo da krade se lahko če pa živiš pošteno pa si kaznovan.
MHA je napisal/a: To te buje. Z davkoplacevalskimi penezi resovlemo podjetja ovi pa si izplacuvlejo regres 1500€ bruto, jas pa dobin regres v javnen sektori 625€ bruto. Ze so si regres izplocali, ze pa po nücajo peneze.
Ovi pa so tüdi pred stecejon, pa so si regres zdignoli.
Rešovlemo tüdi razne Grčije, Irske, Portugalske, ...
Regres pa si lehko srečen, ka ga sploh dobiš, jas ga ne
Potratno. SVLR je za informacijski sistem v treh letih plačala 3,7 milijona evrov. Revizija. Pravilnost poslovanja preverja računsko sodišče. http://www.svlr.gov.si/
To je ne poslovanje, to je lopofščina bres primere, tüdi, če de se ugotovilo, da je fse po pretpisih. Če si prebrisani in iznajdlif, lehko f toten našen kvazikapitalističnen sistemi z malo ali nič dela slüžiš miljone in to dostakrot na legalen način.
Jaz pa mislin, ka smo bika na napačni stroni za rogle prjeli. Ne ven namreč, zakej bi za slabo poslovanje firme mogli biti odgovorni delavci... Či je NLB v 'rdečih številkah' te je to krivda ozkega kroga lidi, keri vodijo toto firmo. In za slabo poslovanje nej odgovorjajo toti, ne pa opet delavci. Tak to je prinas; delavec je skoz nejbole bit. Či firma slabo stoji, je bit delavec, ne pa menedžeri. Ali pr ploči, ali pr regresi, negi ga že vdrapnejo. Zato mi ne grejo v nos regresi, ampak to, ka nišče odgovoren za slabo stanje podjetij prinas nikdor ne odgovorja. V Avstriji ali pa Italiji se zato gre v arest, pri nas pa še nagradijo sami sebe! Seveda s tistimi penezi, kere pred delavci vzemejo fkrej.
To, ka nan gučijo o zategovanji pasu, pa je ena veka demagogija. Nemci npr. majo 8% gospodarsko rast, tan se fali delavcov. Vete kak so to rešili? Podjetjon so dovali delati, magari so razrušili stavbo, pa jo opet dali postovlati gradbenin podjetjon, pa podobno... Samo ka se je delalo, pa ka so podjetja služila. Či so podjetja služila, so ble vekše ploče, več je blo zaposlenih, več se je trošilo! In či se več troši, se več tudi proizvaja in s tenma opet več lidi delo in krog je sklenjeni! Nemci so ne zategovali pasu, ampak so delali glih obratno; več so zaposlovali (posebej v držovnih službah), pa s ten vzpodbujali potrošnjo, in s ten se je, kak sen že napisa, povečala tudi proizvodnja, in s ten zaslužki. Enostavno kak pasulj!
Mi, 'pametni' Slovenci, pa bi šparali, čiglih s ten nebi nič naredli. Ali či poven bolj enostavno, ka de vsen razumljivo: meje de služb, meje do penez lidje meli in s ten do meje trošili. In meje do trošili, meje de laufala proizvodnja dobrin, meje de s ten dela in opet je krog sklenjeni!
Samo mi smo, kak že povedano, opet nejbole pametni. Čiglih penezi so, samo tan ge jih nebi trebalo teko biti. In tote peneze bi lehko ponucali za zagon gospodarstva, takak so to delalli Švabi. Samo mi smo seveda nejbole pametni na sveti, ne pa uni. Mi že vemo kak rešovati krizo. zato pa nan gre z leta v leto slabše, Švabon pa opet z leta v leto bojše...
TI zaj primerjaš Nemčijo pa Slovenijo, pa od ki si toto logiko vzeja ?
Dej prvo razjasni ene stvari, keko let je Nemčija v kapitalizmi in keko let Slovenija ?
Keko prebivalcev ma Nemčija, kelko Slovenija ?
Slovenija ma teko prebivalcof tak kak en Hamburg (cca 1.8 mil prebivalcof) ))))
O kakšen zagoni gospodarstva ti gučiš ?
Pa komi boš ti iz Slovenije konkurira v tujini pa s čin?
Kej boš gradija ?
Slovenski trg je premali, to ti je venda zaj že jasno. Negda si uspeva nekaj prodati gda si meja Jugoslovanski trg, gnes tega nega.
TI zaj primerjaš Nemčijo pa Slovenijo, pa od ki si toto logiko vzeja ?
Zakej pa ne? Gre se za način reševanja krize, za sistem povečanih javnih naročil, zaposlovanja pa tak dale, in na takši način se poveča potrošnja, s tem pa tudi povpraševanje, proizvodnja pa zaposlovanje. To je nikši čiračara ne.
Dej prvo razjasni ene stvari, keko let je Nemčija v kapitalizmi in keko let Slovenija ?
Kakše ma to veze? Vsi smo v isten zosi. Švabi so pač izbrali toto pot reševanja s krize, pa jin je grotalo. Zakej so te uni ne 'zategovali pasu', či je to bojša pot?
Keko prebivalcev ma Nemčija, kelko Slovenija ?
Slovenija ma teko prebivalcof tak kak en Hamburg (cca 1.8 mil prebivalcof) ))))
O kakšen zagoni gospodarstva ti gučiš ?
Pa komi boš ti iz Slovenije konkurira v tujini pa s čin?
Kej boš gradija ?
Slovenski trg je premali, to ti je venda zaj že jasno. Negda si uspeva nekaj prodati gda si meja Jugoslovanski trg, gnes tega nega.
Luxemburg ma pol milijona prebivalcov, pa 81.000eur BDP na prebivalca. Norveška ma 4,5 milijona prebivalcov, pa 47.000 BDP, na prebivalca...Same male držove. Kapa ne znomo delati pa prodati, pa je krivda vseh ki nas vodijo od leta 91 naprej, poleg tega mamo zanič gospodarstvenike. In te je zej po tvojen mnenji edini izhod iz krize to, ka mo pomalen delali za miloščino? Zakej, zato ka de si nešče še bole žepe punja? In či nešče nede doba regresa, de to rešilo držovo, ne? He he, bedarije brez primere. Kda nede penez, nede potrošnje. Kapa to prinese za soboj, pa mislin ka ti je jasno, či bolj malo logičnega mišleja premoreš.
Legionar je napisal/a:
Zakej pa ne? Gre se za način reševanja krize, za sistem povečanih javnih naročil, zaposlovanja pa tak dale, in na takši način se poveča potrošnja, s tem pa tudi povpraševanje, proizvodnja pa zaposlovanje. To je nikši čiračara ne.
Kakše ma to veze? Vsi smo v isten zosi. Švabi so pač izbrali toto pot reševanja s krize, pa jin je grotalo. Zakej so te uni ne 'zategovali pasu', či je to bojša pot?
Luxemburg ma pol milijona prebivalcov, pa 81.000eur BDP na prebivalca. Norveška ma 4,5 milijona prebivalcov, pa 47.000 BDP, na prebivalca...Same male držove. Kapa ne znomo delati pa prodati, pa je krivda vseh ki nas vodijo od leta 91 naprej, poleg tega mamo zanič gospodarstvenike. In te je zej po tvojen mnenji edini izhod iz krize to, ka mo pomalen delali za miloščino? Zakej, zato ka de si nešče še bole žepe punja? In či nešče nede doba regresa, de to rešilo držovo, ne? He he, bedarije brez primere. Kda nede penez, nede potrošnje. Kapa to prinese za soboj, pa mislin ka ti je jasno, či bolj malo logičnega mišleja premoreš.
Ajajaja koje so to zaj teorije ka bon glih z stola padna.
"povečanje javnih naročil ka so zidali je rešilo krizo"
Nemčija ima takšen visoki BDP in razcvet gospodarstva največ zaradi IZVOZA, največ v Ameriko pa Kitajsko.
To kak ti gučiš je jin ne prišlo prek noči, toti uspeh je rezultat deseletja trdega dela, odrekanja pa težkih političnih odločitef.
Pri veken gospodarskem naskoki ma veke zasluge Sroderova vlada kera je fpelala izredno nepriljubljene reforme zaradi kerih se med drugin več neje spločalo biti duma pa živeti od socialnih prejemkov.
Poceni delovna sila pred vrati države je pomogala znižuvati cene dela na domoočen trgi. Zaradi tega ker je delovna sila v tujini poceni, so tudi nemške firme imele pogajalsko moč glede ploč in zato so tudi realne ploče v Nemčiji bile dugo cajta nespremenjene zodjih 10 let, med tem pa so v drugih EU državah se višale.
Delodajalci no firme so s sindikati naredli dogovor za bolj fleksibilen delovni čas, delalo se je duže cajta gda je bila za to potreba, kda pa potrebe za to ni blo pa so bli duma. Nemčija ma javne finance transparentne pa celi cajt pod kontrolo, gda od začetka glejaš ka je pas keko teko normalno zategjen te ga samo držis ka se ne odtegne, problem pa je ka pri nas pasa nikoli niso meli -
Z napačnimi se primerjaš....
Luksemburg
Oni so finančni center evrope, pri jih je 230 bank, 7000 različnih mednarodnih holding firm. imajo močno industrijo jekla, kemikalij.
Norveška
Oni so izredno bogati zaradi velikih nahajališč nafte v severnem morju, ena od najmočnejših ladjedelnic, kemična in ribiška industrija.
Povrh vsega pa so si zračunali, da če bi šli v EU bi morali izredno dosti dajati v skupno evropsko blagajno, imeli bi kvote na izvoz rib, omejitev ladjedelništva, in so tako lepo zavrnili članstvo v EU.
Tebi ene relacije niso glih čistan jasne pa si jih nesi nikoli venda razčistija.
Si se gda pita, zakaj je Jugoslavija tak funkcionirala kak je, ka so se forsirala domoča podjetja, ka si mogoče z mikroskopon najša tuje artikle v trgovinah.
Tote firme so imele trg, mele so kon svoje produkte prodati, delavci so meli službe pa kaj je še najbolj pomembno, dobivali so ploče.
Zaj gda je Slovenija samostojna država kera ma teko prebivalcof keko ma en Hamburg v Nemčiji, nekaj posebno pametni v zgodovini nismo bli, vedno smo bli podložniki oziroma hlopci, edini svetli cejti so bli v Jugoslaviji. Zej se lehko Slovenske firme na glovo postovijo, pa do težko svoje produkte prodale v negdanje jugoslovanske države, ne pa ka bi lehko konkurirale tujim evropskim gigantom na EU trgi.
Ne bi reka ka mamo zanič gospodarstvenike, ampak jih sploh nega.
Kej se tiče totega regresa o keren se zodjih por dni gunijo lajne v medijih je tak.
Regres je zakonsko določen in fsakši ga more dobiti, zaj keko pa je višina regresa, to pa določa vodstvo firme na osnovi svojega uspešnega poslovanja oz. višine dobička.
Po moji kmečki logiki bi reka, ka je tragikomično od vodstva NLB ka zaposlenim delijo tak visoke regrese, po drugi strani pa je banka pred bankrotom in nujno nucajo 250 mil EUR svežega kapitala.
To ponavodi v toti državi je normalno....
V NLB in Slovenskih železnicah bi se naj odpovedali regresu, ker jih davkoplačevalci dokapitalizirmo že kar dva krat na leto. Sicer pa sem mnenja, če firma ne more izplačati letnega regresa zaradi finančnih težav takšna dolgo ne preživi.
Ajajaja koje so to zaj teorije ka bon glih z stola padna.
"povečanje javnih naročil ka so zidali je rešilo krizo" Tisto o zidaji je samo primer, jaz sen napisa, ka so Nemci te rešovali tudi na način povečanih javnih naročil. Se provi eden izmed načinov, na kerega so se lotili rešovaja krize, je tudi toti.
zobl je napisal/a: Nemčija ima takšen visoki BDP in razcvet gospodarstva največ zaradi IZVOZA, največ v Ameriko pa Kitajsko.
To kak ti gučiš je jin ne prišlo prek noči, toti uspeh je rezultat deseletja trdega dela, odrekanja pa težkih političnih odločitef.
Te misliš reči ka je slovenski človik ne desetletja trdo dela ka je sprava gor fabrike, kere so nan po leti 91 zapravili? Pa ka je ne vajeni odrekanja? Poleg tega ne tudi nemški izvoz fest trpja na začetki tote krize, ka ne gučin o visokih dajatvah, s kerimi Amerikanci pogojujejo uvoz v svojo držovo in kere so v časih recesije še zaostrili!
zobl je napisal/a: Pri veken gospodarskem naskoki ma veke zasluge Sroderova vlada kera je fpelala izredno nepriljubljene reforme zaradi kerih se med drugin več neje spločalo biti duma pa živeti od socialnih prejemkov.
Ja, pri nas de se to spločalo, dokič de nešče moga delati za 400 ali 500 evrov. Nejdi mi v Nemčiji enega človeka keri more delati za takšo miloščino, pa bon takoj tiho! In zakej bi nešče pri nas moga delati za toti drobiž, morti zato ka de si nešče na jegov račun žepe punja? Za takšno bagatelo nej človik dobi pošteno pločo. Pa še to: gučiš takak da bi pri nas človik doba delo , kda bi šteja. Samo za kej takšnega moreš nejpred odpirati delovna mesta, ke delajo Nemci. Pri nas pa smo še daleč od tega!
zobl je napisal/a: Poceni delovna sila pred vrati države je pomogala znižuvati cene dela na domoočen trgi. Zaradi tega ker je delovna sila v tujini poceni, so tudi nemške firme imele pogajalsko moč glede ploč in zato so tudi realne ploče v Nemčiji bile dugo cajta nespremenjene zodjih 10 let, med tem pa so v drugih EU državah se višale.
Prvič, povprečna nemška ploča je negi za 3 slovenske, ob približno istih življenjskih stroških. Delno maš glede toga ke pišeš prav, samo Nemci gradijo na socialnen dialogi, tan so sindikati neverjetno močni in delodajalcon niti na pamet ne pride, ka bi nižali ploče brez dogovora s sindikati. In cene dela na domočen trgi so se ne nižale, ampak so se ne višale, to pa je razlika! In poleg toga so ploče stagnerale samo v določenih dejavnostih, tan ge je tuja delovna sila mela vpliv, ne pa v vseh!
zobl je napisal/a: Delodajalci no firme so s sindikati naredli dogovor za bolj fleksibilen delovni čas, delalo se je duže cajta gda je bila za to potreba, kda pa potrebe za to ni blo pa so bli duma. Nemčija ma javne finance transparentne pa celi cajt pod kontrolo, gda od začetka glejaš ka je pas keko teko normalno zategjen te ga samo držis ka se ne odtegne, problem pa je ka pri nas pasa nikoli niso meli -
To pa se strinjan in to je to ke ti čen povedati: ugotovili so, ka je za držovo ceneje ka spodbujajo zaposlovanje oz. to ka se delavce obdrži zaposlene , kak pa ka se jih vrže na pleča sociale! To so rešovali tak, ka so podjetja za delavce (kda je ne blo dela) mogla plačuvati samo prispevke (okrog 20% ploče) ostalo pa je pločala držova!
zobl je napisal/a: Tebi ene relacije niso glih čistan jasne pa si jih nesi nikoli venda razčistija.
Si se gda pita, zakaj je Jugoslavija tak funkcionirala kak je, ka so se forsirala domoča podjetja, ka si mogoče z mikroskopon najša tuje artikle v trgovinah.
Tote firme so imele trg, mele so kon svoje produkte prodati, delavci so meli službe pa kaj je še najbolj pomembno, dobivali so ploče. Po osamosvojitvi se je ne naredlo ene gospodarske strategije na državni ravni. Začelo se je tekmovati, ge de se več pa hitreje spokralo, to je dopuščala držova, ki je ne sprejela ustrezne zakonodaje, ker je enostavno ne blo vole za to! Neje samo izguba trgov tisti odločilni faktor za takšno slabo stanje, ampak tudi katastrofalno slaba vloga države v vsen ten!
zobl je napisal/a: Kej se tiče totega regresa o keren se zodjih por dni gunijo lajne v medijih je tak.
Regres je zakonsko določen in fsakši ga more dobiti, zaj keko pa je višina regresa, to pa določa vodstvo firme na osnovi svojega uspešnega poslovanja oz. višine dobička.
Po moji kmečki logiki bi reka, ka je tragikomično od vodstva NLB ka zaposlenim delijo tak visoke regrese, po drugi strani pa je banka pred bankrotom in nujno nucajo 250 mil EUR svežega kapitala.
To ponavodi v toti državi je normalno....
Jaz še vedno trdin, ka zaposleni nemrejo pa ne smejo dobiti po glovi zavolo slabih poslovnih odločitev vodilnih, za to nej odgovorjajo prav pristojni za to, so zadosti dobro pločani!
Legionar je napisal/a:
Tisto o zidaji je samo primer, jaz sen napisa, ka so Nemci te rešovali tudi na način povečanih javnih naročil. Se provi eden izmed načinov, na kerega so se lotili rešovaja krize, je tudi toti.
Dobro, nemci kak ti proviš namerno poderejo zgradbo, te pa dojo javno naročilo ka do jihove firme zidale novo zgradbo, teko ka se nekaj dela, tak si bor napisa. To veze z realnostjo nima.
Te misliš reči ka je slovenski človik ne desetletja trdo dela ka je sprava gor fabrike, kere so nan po leti 91 zapravili? Pa ka je ne vajeni odrekanja? Poleg tega ne tudi nemški izvoz fest trpja na začetki tote krize, ka ne gučin o visokih dajatvah, s kerimi Amerikanci pogojujejo uvoz v svojo držovo in kere so v časih recesije še zaostrili!
Pa verjetno tak kak se v Nemčiji dela, se pri nas nikoli neje delalo. Ti gda sešteješ efektivno delo povprečnega zaposlenega v Sloveniji oz. negdanji Jugoslaviji boš ugotovja , ka zaron gda pride v službo prvo pol vure kafe pije pa poleg čik kadi pa gučijo si kaj je fčera blo na Kmetiji al BigBrotheri, te se kao malo dela 2,5 vurice, te je že malica tan s tudi poleg kakši čik skadi pa malo trič trač, pa je že vura 12 in se čoka ka de vura 15h, in ka de se čimpret domu šlo.
Ja, pri nas de se to spločalo, dokič de nešče moga delati za 400 ali 500 evrov. Nejdi mi v Nemčiji enega človeka keri more delati za takšo miloščino, pa bon takoj tiho! In zakej bi nešče pri nas moga delati za toti drobiž, morti zato ka de si nešče na jegov račun žepe punja? Za takšno bagatelo nej človik dobi pošteno pločo. Pa še to: gučiš takak da bi pri nas človik doba delo , kda bi šteja. Samo za kej takšnega moreš nejpred odpirati delovna mesta, ke delajo Nemci. Pri nas pa smo še daleč od tega!
Prvič, povprečna nemška ploča je negi za 3 slovenske, ob približno istih življenjskih stroških. Delno maš glede toga ke pišeš prav, samo Nemci gradijo na socialnen dialogi, tan so sindikati neverjetno močni in delodajalcon niti na pamet ne pride, ka bi nižali ploče brez dogovora s sindikati. In cene dela na domočen trgi so se ne nižale, ampak so se ne višale, to pa je razlika! In poleg toga so ploče stagnerale samo v določenih dejavnostih, tan ge je tuja delovna sila mela vpliv, ne pa v vseh!
Ti res misliš ka f Nemčiji tečeta med pa mleko?
Te pa le veselo se odseli v Nemčijo či tak misliš ka de ti tan nešče kar na lepe oči da 2000 - 3000 jurje ojrof. Posebej na severi nemčije so ploče dosti nižje od ploč na bavarsken, zej pa ti posplošuvleš zadeve pa kar nekšno statistiko vun dovleš ka je v nemčiji povprečna ploča 3 slovenske.
Keko pa je te povprečna ploča v Sloveniji ?
Pogledni si statistiko, te boš pa ugotovja ka je to daleč od realnosti.
To pa se strinjan in to je to ke ti čen povedati: ugotovili so, ka je za držovo ceneje ka spodbujajo zaposlovanje oz. to ka se delavce obdrži zaposlene , kak pa ka se jih vrže na pleča sociale! To so rešovali tak, ka so podjetja za delavce (kda je ne blo dela) mogla plačuvati samo prispevke (okrog 20% ploče) ostalo pa je pločala držova!
Seveda ka je ceneje spodbujati zaposlovanje domočih delafcov, s tem imaš majn nezaposlenih državljanov, več jih ima pločo, več se troši v trgovinah in v drugih storitvah, in to je te en sklenjeni krog in ti fse klapa.
Ti pri nas nimaš enega zakona normalnega keri bi ščitija delavce.
Moš dokumentarec na RTVSLO glede delafcov kere so znapizdili ka so jin delali 200 vur za 200 evrov, pa te maš primer kak je s ten v nemčiji pa v avstriji, in dokič mi takših zakonof nemo meli, do te lehko proti vetri ščiješ, pa neš nič dosega.
Žalostno je ka se poslanci s ten ne ukvarjajo f parlamenti ampak je enin bolj pomembno či de nekšo tu low class vino spadalo pod jeruzalemski okoliš al štajerski.
Jaz še vedno trdin, ka zaposleni nemrejo pa ne smejo dobiti po glovi zavolo slabih poslovnih odločitev vodilnih, za to nej odgovorjajo prav pristojni za to, so zadosti dobro pločani!
Se strinjan, zaposleni morejo dobiti nekšni regres skladno s poslovanjen jihove firme f keri so zaposleni. Či je firma na najgi tak kak je NLB, te je tudi skaldno s ten visok regres, ploča, nagrade,itd..
Problem pa je to ka se vodstvo NLB-ja obnosa tak kak da so ne ven kakša uspešna firma, v resnici pa so celi čas na državnih jaslah, por krot jih je ze država reševala z davkoplačevalskimi penezi in to se dogaja v nedogled.
To pa zaj pridemo do politike in gda se meša fkup poltiika pa ekonomija, te je vedno rezultat porazen...., ker so vedno politične rešitve pred tistimi ekonomskimi (kere so najbolj realne).
Zobl, v marsičen moš praf. Nigi se ne cedita med in mleko. Tüdi nigi, ge mojo vekše ploče se ne dela malo in pretvsen nigi ge je urejena držova se tak ne krodne kak se je ali pa se še prinas. In pretvsen moš praf, da je v razvitih držovah fsepofsodik vekša efektivnost dela. Pa še neke je, v razvitih držovah mojo preci meje socialnih ugodnopsti napram našin delafcon : dosti kračiše porodniške, ne poznajo dopusta za nego betežne dece, cajta za jüžino ne pločajo, marsige ne tüdi potnih stroškof in še bi se najšlo kej.
Na kunci pa je treba še povedati, da je v razvitih držovah skoro fsoka reč drožiša kak prinas.
Lastništvo živali bi njihove ljubitelje prav kmalu utegnilo udariti po žepu še z občinsko takso. Država jo že kasira prek vsakoletnih cepljenj živali proti steklini (lastnika stane približno 35 evrov), zdaj pa je na nedavnem sestanku o spremembah zakona o zaščiti živali na Veterinarski upravi RS http://www.vurs.gov.si/ padla še ideja o komunalnem prispevku za lastništvo živali. Koliko naj bi znašal, še ni znano, ne gre pa pričakovati več kot nekaj evrov na žival.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MHA sreda, 25. maj 2011 ob 15:13
V NLB-ju bodo za regres zapravili dobrih 6, pri Slovenskih železnicah pa dobrih 7 milijonov evrov
V nekaterih podjetjih, ki so v pretežni državni lasti, izplačujejo precej visoke regrese, čeprav jih je (ali pa jih še bo) država reševala z večmilijonsko finančno injekcijo.
V NLB-ju so konec marca več kot štiri tisoč zaposlenim izplačali regres v višini 1.565 evrov bruto, kar je banko stalo približno 6,3 milijona evrov. Za regres bančnih uslužbencev so v banki tako odšteli kar 2,6 odstotka 243-milijonske dokapitalizacije, piše zurnal.24.si.
Na SŽ-ju regres višji kljub "grožnji" stečaja
Poslanci bodo odločali o finančnem vložku v Slovenske železnice, ki znaša 134,3 milijona evrov in ga bo država družbi nakazovala v petih obrokih do leta 2016. Direktor SŽ-ja Goran Brankovič je še pred dvema mesecema opozarjal, da bo šel SŽ v stečaj, če denarja ne bo dobil.
Njihov regres pa bo za 334 evrov bruto višji od minimalnega; zanj bodo Slovenske železnice letos porabile kar 7,3 milijona evrov, kar je približno četrtina letnega obroka, ki ga pričakujejo od države.
Vec o ten tü
Čeprav je država v NLB vložila 243 milijonov evrov, naj bi v Banki Slovenije razmišljali, da banko znova pozovejo k povišanju kapitala. Bruselj najverjetneje državi še enkrat ne bi dovolil državne pomoči banki.
V Banki Slovenije naj bi kmalu sledili portugalskim kolegom, ki so od svojih bank že zahtevali dvig temeljnega kapitala, poročajo Finance. To bi za NLB pomenilo, da bi potrebovala novo finančno injekcijo v višini okoli 250 milijonov evrov, če bi prodala Banko Celje pa okoli 150 milijonov evrov.
vir:poptv
To te buje. Z davkoplacevalskimi penezi resovlemo podjetja ovi pa si izplacuvlejo regres 1500€ bruto, jas pa dobin regres v javnen sektori 625€ bruto. Ze so si regres izplocali, ze pa po nücajo peneze.
Ovi pa so tüdi pred stecejon, pa so si regres zdignoli.
erof sreda, 25. maj 2011 ob 16:12
Saj ni svetovna kriza , nakradeno je deponirano na vseh možnih koncih sveta in denar ni v obtoku ker politika dovoljuje manipoliranje z zakoni in seveda sebi ustrezno prirejajo da krade se lahko če pa živiš pošteno pa si kaznovan.
Porazdelitev bogastva
Skoraj polovica svetovnih - več kot tri milijarde ljudi - živi z manj kot 2,50 $ na dan.
Revščina Dejstva in statistika
erof sreda, 25. maj 2011 ob 16:16
Najbogatejši v svetu
Davos WEF 2011: Wealth neenakost je najbolj resen izziv za svet
Dejan sreda, 25. maj 2011 ob 20:31
MHA je napisal/a:
To te buje. Z davkoplacevalskimi penezi resovlemo podjetja ovi pa si izplacuvlejo regres 1500€ bruto, jas pa dobin regres v javnen sektori 625€ bruto. Ze so si regres izplocali, ze pa po nücajo peneze.
Ovi pa so tüdi pred stecejon, pa so si regres zdignoli.
Rešovlemo tüdi razne Grčije, Irske, Portugalske, ...
Regres pa si lehko srečen, ka ga sploh dobiš, jas ga ne
MHA sreda, 25. maj 2011 ob 21:42
No, fsej mislin ka pride regres
TUNČEK četrtek, 26. maj 2011 ob 07:37
Is fsega toga se vidi, da gre samo za prerasporeditef penes - ot reveža proti bogatini, se je to svetovni recept.
erof četrtek, 26. maj 2011 ob 08:55
Bajni zaslužki na državni račun
http://www.ipmit.si/
Potratno. SVLR je za informacijski sistem v treh letih plačala 3,7 milijona evrov. Revizija. Pravilnost poslovanja preverja računsko sodišče. http://www.svlr.gov.si/
Tak se špara
TUNČEK četrtek, 26. maj 2011 ob 09:17
To je ne poslovanje, to je lopofščina bres primere, tüdi, če de se ugotovilo, da je fse po pretpisih. Če si prebrisani in iznajdlif, lehko f toten našen kvazikapitalističnen sistemi z malo ali nič dela slüžiš miljone in to dostakrot na legalen način.
In tak nan Bog pomogej !
Legionar petek, 27. maj 2011 ob 10:24
Jaz pa mislin, ka smo bika na napačni stroni za rogle prjeli.
Ne ven namreč, zakej bi za slabo poslovanje firme mogli biti odgovorni delavci... 
Či je NLB v 'rdečih številkah' te je to krivda ozkega kroga lidi, keri vodijo toto firmo. In za slabo poslovanje nej odgovorjajo toti, ne pa opet delavci. Tak to je prinas; delavec je skoz nejbole bit. Či firma slabo stoji, je bit delavec, ne pa menedžeri. Ali pr ploči, ali pr regresi, negi ga že vdrapnejo. 
Zato mi ne grejo v nos regresi, ampak to, ka nišče odgovoren za slabo stanje podjetij prinas nikdor ne odgovorja. V Avstriji ali pa Italiji se zato gre v arest, pri nas pa še nagradijo sami sebe! Seveda s tistimi penezi, kere pred delavci vzemejo fkrej.
To, ka nan gučijo o zategovanji pasu, pa je ena veka demagogija. Nemci npr. majo 8% gospodarsko rast, tan se fali delavcov. Vete kak so to rešili? Podjetjon so dovali delati, magari so razrušili stavbo, pa jo opet dali postovlati gradbenin podjetjon, pa podobno... Samo ka se je delalo, pa ka so podjetja služila. Či so podjetja služila, so ble vekše ploče, več je blo zaposlenih, več se je trošilo! In či se več troši, se več tudi proizvaja in s tenma opet več lidi delo in krog je sklenjeni! Nemci so ne zategovali pasu, ampak so delali glih obratno; več so zaposlovali (posebej v držovnih službah), pa s ten vzpodbujali potrošnjo, in s ten se je, kak sen že napisa, povečala tudi proizvodnja, in s ten zaslužki. Enostavno kak pasulj!
Mi, 'pametni' Slovenci, pa bi šparali, čiglih s ten nebi nič naredli. Ali či poven bolj enostavno, ka de vsen razumljivo: meje de služb, meje do penez lidje meli in s ten do meje trošili. In meje do trošili, meje de laufala proizvodnja dobrin, meje de s ten dela in opet je krog sklenjeni!
Samo mi smo, kak že povedano, opet nejbole pametni. Čiglih penezi so, samo tan ge jih nebi trebalo teko biti. In tote peneze bi lehko ponucali za zagon gospodarstva, takak so to delalli Švabi. Samo mi smo seveda nejbole pametni na sveti, ne pa uni. Mi že vemo kak rešovati krizo. zato pa nan gre z leta v leto slabše, Švabon pa opet z leta v leto bojše...
zobl petek, 27. maj 2011 ob 12:38
Eh Legionar,
))))
? 
TI zaj primerjaš Nemčijo pa Slovenijo, pa od ki si toto logiko vzeja ?
Dej prvo razjasni ene stvari, keko let je Nemčija v kapitalizmi in keko let Slovenija ?
Keko prebivalcev ma Nemčija, kelko Slovenija ?
Slovenija ma teko prebivalcof tak kak en Hamburg (cca 1.8 mil prebivalcof)
O kakšen zagoni gospodarstva ti gučiš ?
Pa komi boš ti iz Slovenije konkurira v tujini pa s čin?
Kej boš gradija
Slovenski trg je premali, to ti je venda zaj že jasno. Negda si uspeva nekaj prodati gda si meja Jugoslovanski trg, gnes tega nega.
Joj joj joj joj, pa kaj ste znoreli fsi gnes že
Legionar petek, 27. maj 2011 ob 15:51
zobl je napisal/a:
))))
? 
Kda nede penez, nede potrošnje. Kapa to prinese za soboj, pa mislin ka ti je jasno, či bolj malo logičnega mišleja premoreš. 
Eh Legionar,
TI zaj primerjaš Nemčijo pa Slovenijo, pa od ki si toto logiko vzeja ?
Zakej pa ne? Gre se za način reševanja krize, za sistem povečanih javnih naročil, zaposlovanja pa tak dale, in na takši način se poveča potrošnja, s tem pa tudi povpraševanje, proizvodnja pa zaposlovanje. To je nikši čiračara ne.
Dej prvo razjasni ene stvari, keko let je Nemčija v kapitalizmi in keko let Slovenija ?
Kakše ma to veze? Vsi smo v isten zosi. Švabi so pač izbrali toto pot reševanja s krize, pa jin je grotalo. Zakej so te uni ne 'zategovali pasu', či je to bojša pot?
Keko prebivalcev ma Nemčija, kelko Slovenija ?
Slovenija ma teko prebivalcof tak kak en Hamburg (cca 1.8 mil prebivalcof)
O kakšen zagoni gospodarstva ti gučiš ?
Pa komi boš ti iz Slovenije konkurira v tujini pa s čin?
Kej boš gradija
Slovenski trg je premali, to ti je venda zaj že jasno. Negda si uspeva nekaj prodati gda si meja Jugoslovanski trg, gnes tega nega.
Luxemburg ma pol milijona prebivalcov, pa 81.000eur BDP na prebivalca. Norveška ma 4,5 milijona prebivalcov, pa 47.000 BDP, na prebivalca...Same male držove. Kapa ne znomo delati pa prodati, pa je krivda vseh ki nas vodijo od leta 91 naprej, poleg tega mamo zanič gospodarstvenike. In te je zej po tvojen mnenji edini izhod iz krize to, ka mo pomalen delali za miloščino? Zakej, zato ka de si nešče še bole žepe punja? In či nešče nede doba regresa, de to rešilo držovo, ne? He he, bedarije brez primere.
MILAN petek, 27. maj 2011 ob 16:38
edina jihova vrlina je ka spokrodnejo.
TUNČEK petek, 27. maj 2011 ob 17:03
Ja pa še to, da poznajo banke po Kajmanskih otokih, pa na Cipri ...
zobl sobota, 28. maj 2011 ob 00:32
Legionar je napisal/a:
Kda nede penez, nede potrošnje. Kapa to prinese za soboj, pa mislin ka ti je jasno, či bolj malo logičnega mišleja premoreš. 
Zakej pa ne? Gre se za način reševanja krize, za sistem povečanih javnih naročil, zaposlovanja pa tak dale, in na takši način se poveča potrošnja, s tem pa tudi povpraševanje, proizvodnja pa zaposlovanje. To je nikši čiračara ne.
Kakše ma to veze? Vsi smo v isten zosi. Švabi so pač izbrali toto pot reševanja s krize, pa jin je grotalo. Zakej so te uni ne 'zategovali pasu', či je to bojša pot?
Luxemburg ma pol milijona prebivalcov, pa 81.000eur BDP na prebivalca. Norveška ma 4,5 milijona prebivalcov, pa 47.000 BDP, na prebivalca...Same male držove. Kapa ne znomo delati pa prodati, pa je krivda vseh ki nas vodijo od leta 91 naprej, poleg tega mamo zanič gospodarstvenike. In te je zej po tvojen mnenji edini izhod iz krize to, ka mo pomalen delali za miloščino? Zakej, zato ka de si nešče še bole žepe punja? In či nešče nede doba regresa, de to rešilo držovo, ne? He he, bedarije brez primere.
Ajajaja koje so to zaj teorije ka bon glih z stola padna.
"povečanje javnih naročil ka so zidali je rešilo krizo"
Nemčija ima takšen visoki BDP in razcvet gospodarstva največ zaradi IZVOZA, največ v Ameriko pa Kitajsko.
To kak ti gučiš je jin ne prišlo prek noči, toti uspeh je rezultat deseletja trdega dela, odrekanja pa težkih političnih odločitef.
Pri veken gospodarskem naskoki ma veke zasluge Sroderova vlada kera je fpelala izredno nepriljubljene reforme zaradi kerih se med drugin več neje spločalo biti duma pa živeti od socialnih prejemkov.
Poceni delovna sila pred vrati države je pomogala znižuvati cene dela na domoočen trgi. Zaradi tega ker je delovna sila v tujini poceni, so tudi nemške firme imele pogajalsko moč glede ploč in zato so tudi realne ploče v Nemčiji bile dugo cajta nespremenjene zodjih 10 let, med tem pa so v drugih EU državah se višale.
Delodajalci no firme so s sindikati naredli dogovor za bolj fleksibilen delovni čas, delalo se je duže cajta gda je bila za to potreba, kda pa potrebe za to ni blo pa so bli duma. Nemčija ma javne finance transparentne pa celi cajt pod kontrolo, gda od začetka glejaš ka je pas keko teko normalno zategjen te ga samo držis ka se ne odtegne, problem pa je ka pri nas pasa nikoli niso meli -
Z napačnimi se primerjaš....
Luksemburg
Oni so finančni center evrope, pri jih je 230 bank, 7000 različnih mednarodnih holding firm. imajo močno industrijo jekla, kemikalij.
Norveška
Oni so izredno bogati zaradi velikih nahajališč nafte v severnem morju, ena od najmočnejših ladjedelnic, kemična in ribiška industrija.
Povrh vsega pa so si zračunali, da če bi šli v EU bi morali izredno dosti dajati v skupno evropsko blagajno, imeli bi kvote na izvoz rib, omejitev ladjedelništva, in so tako lepo zavrnili članstvo v EU.
Tebi ene relacije niso glih čistan jasne pa si jih nesi nikoli venda razčistija.
Si se gda pita, zakaj je Jugoslavija tak funkcionirala kak je, ka so se forsirala domoča podjetja, ka si mogoče z mikroskopon najša tuje artikle v trgovinah.
Tote firme so imele trg, mele so kon svoje produkte prodati, delavci so meli službe pa kaj je še najbolj pomembno, dobivali so ploče.
Zaj gda je Slovenija samostojna država kera ma teko prebivalcof keko ma en Hamburg v Nemčiji, nekaj posebno pametni v zgodovini nismo bli, vedno smo bli podložniki oziroma hlopci, edini svetli cejti so bli v Jugoslaviji. Zej se lehko Slovenske firme na glovo postovijo, pa do težko svoje produkte prodale v negdanje jugoslovanske države, ne pa ka bi lehko konkurirale tujim evropskim gigantom na EU trgi.
Ne bi reka ka mamo zanič gospodarstvenike, ampak jih sploh nega.
Kej se tiče totega regresa o keren se zodjih por dni gunijo lajne v medijih je tak.
Regres je zakonsko določen in fsakši ga more dobiti, zaj keko pa je višina regresa, to pa določa vodstvo firme na osnovi svojega uspešnega poslovanja oz. višine dobička.
Po moji kmečki logiki bi reka, ka je tragikomično od vodstva NLB ka zaposlenim delijo tak visoke regrese, po drugi strani pa je banka pred bankrotom in nujno nucajo 250 mil EUR svežega kapitala.
To ponavodi v toti državi je normalno....
Progress sobota, 28. maj 2011 ob 08:14
V NLB in Slovenskih železnicah bi se naj odpovedali regresu, ker jih davkoplačevalci dokapitalizirmo že kar dva krat na leto. Sicer pa sem mnenja, če firma ne more izplačati letnega regresa zaradi finančnih težav takšna dolgo ne preživi.
Legionar sobota, 28. maj 2011 ob 18:04
zobl je napisal/a:
Ajajaja koje so to zaj teorije ka bon glih z stola padna.
"povečanje javnih naročil ka so zidali je rešilo krizo" Tisto o zidaji je samo primer, jaz sen napisa, ka so Nemci te rešovali tudi na način povečanih javnih naročil. Se provi eden izmed načinov, na kerega so se lotili rešovaja krize, je tudi toti.
zobl je napisal/a:
Nemčija ima takšen visoki BDP in razcvet gospodarstva največ zaradi IZVOZA, največ v Ameriko pa Kitajsko.
To kak ti gučiš je jin ne prišlo prek noči, toti uspeh je rezultat deseletja trdega dela, odrekanja pa težkih političnih odločitef.
Te misliš reči ka je slovenski človik ne desetletja trdo dela ka je sprava gor fabrike, kere so nan po leti 91 zapravili? Pa ka je ne vajeni odrekanja? Poleg tega ne tudi nemški izvoz fest trpja na začetki tote krize, ka ne gučin o visokih dajatvah, s kerimi Amerikanci pogojujejo uvoz v svojo držovo in kere so v časih recesije še zaostrili!
zobl je napisal/a:
Pri veken gospodarskem naskoki ma veke zasluge Sroderova vlada kera je fpelala izredno nepriljubljene reforme zaradi kerih se med drugin več neje spločalo biti duma pa živeti od socialnih prejemkov.
Ja, pri nas de se to spločalo, dokič de nešče moga delati za 400 ali 500 evrov. Nejdi mi v Nemčiji enega človeka keri more delati za takšo miloščino, pa bon takoj tiho! In zakej bi nešče pri nas moga delati za toti drobiž, morti zato ka de si nešče na jegov račun žepe punja? Za takšno bagatelo nej človik dobi pošteno pločo. Pa še to: gučiš takak da bi pri nas človik doba delo , kda bi šteja. Samo za kej takšnega moreš nejpred odpirati delovna mesta, ke delajo Nemci. Pri nas pa smo še daleč od tega!
zobl je napisal/a:
Poceni delovna sila pred vrati države je pomogala znižuvati cene dela na domoočen trgi. Zaradi tega ker je delovna sila v tujini poceni, so tudi nemške firme imele pogajalsko moč glede ploč in zato so tudi realne ploče v Nemčiji bile dugo cajta nespremenjene zodjih 10 let, med tem pa so v drugih EU državah se višale.
Prvič, povprečna nemška ploča je negi za 3 slovenske, ob približno istih življenjskih stroških. Delno maš glede toga ke pišeš prav, samo Nemci gradijo na socialnen dialogi, tan so sindikati neverjetno močni in delodajalcon niti na pamet ne pride, ka bi nižali ploče brez dogovora s sindikati. In cene dela na domočen trgi so se ne nižale, ampak so se ne višale, to pa je razlika! In poleg toga so ploče stagnerale samo v določenih dejavnostih, tan ge je tuja delovna sila mela vpliv, ne pa v vseh!
zobl je napisal/a:
Delodajalci no firme so s sindikati naredli dogovor za bolj fleksibilen delovni čas, delalo se je duže cajta gda je bila za to potreba, kda pa potrebe za to ni blo pa so bli duma. Nemčija ma javne finance transparentne pa celi cajt pod kontrolo, gda od začetka glejaš ka je pas keko teko normalno zategjen te ga samo držis ka se ne odtegne, problem pa je ka pri nas pasa nikoli niso meli -
To pa se strinjan in to je to ke ti čen povedati: ugotovili so, ka je za držovo ceneje ka spodbujajo zaposlovanje oz. to ka se delavce obdrži zaposlene , kak pa ka se jih vrže na pleča sociale! To so rešovali tak, ka so podjetja za delavce (kda je ne blo dela) mogla plačuvati samo prispevke (okrog 20% ploče) ostalo pa je pločala držova!
zobl je napisal/a:
Tebi ene relacije niso glih čistan jasne pa si jih nesi nikoli venda razčistija.
Si se gda pita, zakaj je Jugoslavija tak funkcionirala kak je, ka so se forsirala domoča podjetja, ka si mogoče z mikroskopon najša tuje artikle v trgovinah.
Tote firme so imele trg, mele so kon svoje produkte prodati, delavci so meli službe pa kaj je še najbolj pomembno, dobivali so ploče. Po osamosvojitvi se je ne naredlo ene gospodarske strategije na državni ravni. Začelo se je tekmovati, ge de se več pa hitreje spokralo, to je dopuščala držova, ki je ne sprejela ustrezne zakonodaje, ker je enostavno ne blo vole za to! Neje samo izguba trgov tisti odločilni faktor za takšno slabo stanje, ampak tudi katastrofalno slaba vloga države v vsen ten!
zobl je napisal/a:
Kej se tiče totega regresa o keren se zodjih por dni gunijo lajne v medijih je tak.
Regres je zakonsko določen in fsakši ga more dobiti, zaj keko pa je višina regresa, to pa določa vodstvo firme na osnovi svojega uspešnega poslovanja oz. višine dobička.
Po moji kmečki logiki bi reka, ka je tragikomično od vodstva NLB ka zaposlenim delijo tak visoke regrese, po drugi strani pa je banka pred bankrotom in nujno nucajo 250 mil EUR svežega kapitala.
To ponavodi v toti državi je normalno....
Jaz še vedno trdin, ka zaposleni nemrejo pa ne smejo dobiti po glovi zavolo slabih poslovnih odločitev vodilnih, za to nej odgovorjajo prav pristojni za to, so zadosti dobro pločani!
zobl nedelja, 29. maj 2011 ob 12:21
Legionar je napisal/a:
Tisto o zidaji je samo primer, jaz sen napisa, ka so Nemci te rešovali tudi na način povečanih javnih naročil. Se provi eden izmed načinov, na kerega so se lotili rešovaja krize, je tudi toti.
Dobro, nemci kak ti proviš namerno poderejo zgradbo, te pa dojo javno naročilo ka do jihove firme zidale novo zgradbo, teko ka se nekaj dela, tak si bor napisa. To veze z realnostjo nima.
Te misliš reči ka je slovenski človik ne desetletja trdo dela ka je sprava gor fabrike, kere so nan po leti 91 zapravili? Pa ka je ne vajeni odrekanja? Poleg tega ne tudi nemški izvoz fest trpja na začetki tote krize, ka ne gučin o visokih dajatvah, s kerimi Amerikanci pogojujejo uvoz v svojo držovo in kere so v časih recesije še zaostrili!
Pa verjetno tak kak se v Nemčiji dela, se pri nas nikoli neje delalo. Ti gda sešteješ efektivno delo povprečnega zaposlenega v Sloveniji oz. negdanji Jugoslaviji boš ugotovja , ka zaron gda pride v službo prvo pol vure kafe pije pa poleg čik kadi pa gučijo si kaj je fčera blo na Kmetiji al BigBrotheri, te se kao malo dela 2,5 vurice, te je že malica tan s tudi poleg kakši čik skadi pa malo trič trač, pa je že vura 12 in se čoka ka de vura 15h, in ka de se čimpret domu šlo.
Ja, pri nas de se to spločalo, dokič de nešče moga delati za 400 ali 500 evrov. Nejdi mi v Nemčiji enega človeka keri more delati za takšo miloščino, pa bon takoj tiho! In zakej bi nešče pri nas moga delati za toti drobiž, morti zato ka de si nešče na jegov račun žepe punja? Za takšno bagatelo nej človik dobi pošteno pločo. Pa še to: gučiš takak da bi pri nas človik doba delo , kda bi šteja. Samo za kej takšnega moreš nejpred odpirati delovna mesta, ke delajo Nemci. Pri nas pa smo še daleč od tega!
Prvič, povprečna nemška ploča je negi za 3 slovenske, ob približno istih življenjskih stroških. Delno maš glede toga ke pišeš prav, samo Nemci gradijo na socialnen dialogi, tan so sindikati neverjetno močni in delodajalcon niti na pamet ne pride, ka bi nižali ploče brez dogovora s sindikati. In cene dela na domočen trgi so se ne nižale, ampak so se ne višale, to pa je razlika! In poleg toga so ploče stagnerale samo v določenih dejavnostih, tan ge je tuja delovna sila mela vpliv, ne pa v vseh!
Ti res misliš ka f Nemčiji tečeta med pa mleko?
Te pa le veselo se odseli v Nemčijo či tak misliš ka de ti tan nešče kar na lepe oči da 2000 - 3000 jurje ojrof. Posebej na severi nemčije so ploče dosti nižje od ploč na bavarsken, zej pa ti posplošuvleš zadeve pa kar nekšno statistiko vun dovleš ka je v nemčiji povprečna ploča 3 slovenske.
Keko pa je te povprečna ploča v Sloveniji ?
Pogledni si statistiko, te boš pa ugotovja ka je to daleč od realnosti.
To pa se strinjan in to je to ke ti čen povedati: ugotovili so, ka je za držovo ceneje ka spodbujajo zaposlovanje oz. to ka se delavce obdrži zaposlene , kak pa ka se jih vrže na pleča sociale! To so rešovali tak, ka so podjetja za delavce (kda je ne blo dela) mogla plačuvati samo prispevke (okrog 20% ploče) ostalo pa je pločala držova!
Seveda ka je ceneje spodbujati zaposlovanje domočih delafcov, s tem imaš majn nezaposlenih državljanov, več jih ima pločo, več se troši v trgovinah in v drugih storitvah, in to je te en sklenjeni krog in ti fse klapa.
Ti pri nas nimaš enega zakona normalnega keri bi ščitija delavce.
Moš dokumentarec na RTVSLO glede delafcov kere so znapizdili ka so jin delali 200 vur za 200 evrov, pa te maš primer kak je s ten v nemčiji pa v avstriji, in dokič mi takših zakonof nemo meli, do te lehko proti vetri ščiješ, pa neš nič dosega.
Žalostno je ka se poslanci s ten ne ukvarjajo f parlamenti ampak je enin bolj pomembno či de nekšo tu low class vino spadalo pod jeruzalemski okoliš al štajerski.
Jaz še vedno trdin, ka zaposleni nemrejo pa ne smejo dobiti po glovi zavolo slabih poslovnih odločitev vodilnih, za to nej odgovorjajo prav pristojni za to, so zadosti dobro pločani!
Se strinjan, zaposleni morejo dobiti nekšni regres skladno s poslovanjen jihove firme f keri so zaposleni. Či je firma na najgi tak kak je NLB, te je tudi skaldno s ten visok regres, ploča, nagrade,itd..
Problem pa je to ka se vodstvo NLB-ja obnosa tak kak da so ne ven kakša uspešna firma, v resnici pa so celi čas na državnih jaslah, por krot jih je ze država reševala z davkoplačevalskimi penezi in to se dogaja v nedogled.
To pa zaj pridemo do politike in gda se meša fkup poltiika pa ekonomija, te je vedno rezultat porazen...., ker so vedno politične rešitve pred tistimi ekonomskimi (kere so najbolj realne).
TUNČEK ponedeljek, 30. maj 2011 ob 10:26
Zobl, v marsičen moš praf. Nigi se ne cedita med in mleko. Tüdi nigi, ge mojo vekše ploče se ne dela malo in pretvsen nigi ge je urejena držova se tak ne krodne kak se je ali pa se še prinas. In pretvsen moš praf, da je v razvitih držovah fsepofsodik vekša efektivnost dela. Pa še neke je, v razvitih držovah mojo preci meje socialnih ugodnopsti napram našin delafcon : dosti kračiše porodniške, ne poznajo dopusta za nego betežne dece, cajta za jüžino ne pločajo, marsige ne tüdi potnih stroškof in še bi se najšlo kej.
Na kunci pa je treba še povedati, da je v razvitih držovah skoro fsoka reč drožiša kak prinas.
erof ponedeljek, 30. maj 2011 ob 12:40
Lastništvo živali bi njihove ljubitelje prav kmalu utegnilo udariti po žepu še z občinsko takso. Država jo že kasira prek vsakoletnih cepljenj živali proti steklini (lastnika stane približno 35 evrov), zdaj pa je na nedavnem sestanku o spremembah zakona o zaščiti živali na Veterinarski upravi RS http://www.vurs.gov.si/ padla še ideja o komunalnem prispevku za lastništvo živali. Koliko naj bi znašal, še ni znano, ne gre pa pričakovati več kot nekaj evrov na žival.
Država: Po novem davek na pse!
pomalik do še nam lüft obdavčili kaš lehko diho samo teko keko si boš lüfta pločo...
Ivek ponedeljek, 30. maj 2011 ob 22:19
Bomo bor znali ka momo držovo na pesi!