zobl je napisal/a: Legionar je napisal/a:
Tisto o zidaji je samo primer, jaz sen napisa, ka so Nemci te rešovali tudi na način povečanih javnih naročil. Se provi eden izmed načinov, na kerega so se lotili rešovaja krize, je tudi toti.
Dobro, nemci kak ti proviš namerno poderejo zgradbo, te pa dojo javno naročilo ka do jihove firme zidale novo zgradbo, teko ka se nekaj dela, tak si bor napisa. To veze z realnostjo nima.
Ja, tudi to se je godilo. Samo ka so firme čimveč dela mele. Težko vervati, ali je resen!
zobl je napisal/a: Pa verjetno tak kak se v Nemčiji dela, se pri nas nikoli neje delalo. Ti gda sešteješ efektivno delo povprečnega zaposlenega v Sloveniji oz. negdanji Jugoslaviji boš ugotovja , ka zaron gda pride v službo prvo pol vure kafe pije pa poleg čik kadi pa gučijo si kaj je fčera blo na Kmetiji al BigBrotheri, te se kao malo dela 2,5 vurice, te je že malica tan s tudi poleg kakši čik skadi pa malo trič trač, pa je že vura 12 in se čoka ka de vura 15h, in ka de se čimpret domu šlo.
Ti se mogoče malo preveč posmehuvleš z domočih lidi. Ge piše ka je nemški delavec bojši od slovenskega? Poleg tega pa je razlika, kda delaš za 2000 eur, ali pa kda za 500 eur, ne? Či delaš za štirkrot vekšo pločo, si bole zmotivirani, pa tudi bojše delaš. Težko pa je delavca zmotivirati s 500 evri mesečne ploče, bi reka. Poleg tega pa je ogromno naših lidi gori delalo, pa si bli cenjeni pa spoštovoni, pa so še gnes den. Taka - slabi delavci smo ne, bi reka.
zobl je napisal/a: Ti res misliš ka f Nemčiji tečeta med pa mleko?
Te pa le veselo se odseli v Nemčijo či tak misliš ka de ti tan nešče kar na lepe oči da 2000 - 3000 jurje ojrof. Posebej na severi nemčije so ploče dosti nižje od ploč na bavarsken, zej pa ti posplošuvleš zadeve pa kar nekšno statistiko vun dovleš ka je v nemčiji povprečna ploča 3 slovenske.
Keko pa je te povprečna ploča v Sloveniji ?
Pogledni si statistiko, te boš pa ugotovja ka je to daleč od realnosti. Na hitro sen nejša podatek z leta 2007, pa do gnes se je ziher ne kej dosti spremenilo; te je bila povprečna nemška ploča 1856 eur, povprečna slovenska pa 771 eur. Gučimo o povprečnih pločah, ne o pločah po pokrajinah, ker te bi tudi pri nas lehko razprovalili o pločah po regijah. V ljubljanski vemo ka so nejvekše, pri nas pa nejmeše.
Pa ne gučin o ten, ke se v Nemčiji cedi med in mleko, Nemčijo sen da samo za primer, kak so se tan spopadli s krizo. Zgleda ka v redi, glede na to ka beležijo 8% gospodarsko rast, pa ka se pojavljajo veke potrebe po delavcih v določenih panogah...
zobl je napisal/a: Se strinjan, zaposleni morejo dobiti nekšni regres skladno s poslovanjen jihove firme f keri so zaposleni. Či je firma na najgi tak kak je NLB, te je tudi skaldno s ten visok regres, ploča, nagrade,itd..
Problem pa je to ka se vodstvo NLB-ja obnosa tak kak da so ne ven kakša uspešna firma, v resnici pa so celi čas na državnih jaslah, por krot jih je ze država reševala z davkoplačevalskimi penezi in to se dogaja v nedogled.
To pa zaj pridemo do politike in gda se meša fkup poltiika pa ekonomija, te je vedno rezultat porazen...., ker so vedno politične rešitve pred tistimi ekonomskimi (kere so najbolj realne).
Či vodstvo kere firme dela slabo, te nej zato odgovorja vodstvo, ne pa ka so opet delavci biti pr svojih prejemkih. Samo to provin, nič drugo!
Ja, tudi to se je godilo. Samo ka so firme čimveč dela mele. Težko vervati, ali je resen!
Dobro jas ne rečen ka se čudeži ne dogajajo, tudi v lotmerki se je dela glovni trg ka so se penezi evropski potrošili pa ka je nešče meja delo na gradbišči, to pa opet ne rešuvle krize, ni tak ?
Malo je pretirano rečti ka bi v Nemčiji podrlii namerno zgradbo, teko ka do potli prek javnih naročil firme mele delati novo zgradbo.
Ti se mogoče malo preveč posmehuvleš z domočih lidi. Ge piše ka je nemški delavec bojši od slovenskega? Poleg tega pa je razlika, kda delaš za 2000 eur, ali pa kda za 500 eur, ne? Či delaš za štirkrot vekšo pločo, si bole zmotivirani, pa tudi bojše delaš. Težko pa je delavca zmotivirati s 500 evri mesečne ploče, bi reka. Poleg tega pa je ogromno naših lidi gori delalo, pa si bli cenjeni pa spoštovoni, pa so še gnes den. Taka - slabi delavci smo ne, bi reka.
Nasprotno, jas se z nobenega nesen posmehuva.
Jas sen samo satirično opisa recimo en delovni den povprečnega zaposlenega v EX yu.
Nobenih slabih namenof nesen s ten meja do nobenega, keri se je mogoče f toten opisi najša.
Verjamem ka je 500 evrov slaba motivacija za delavca, samo či doš delavci večjo pločo, te lastnik firme več nede meja takšega dobička.
Država pa je celi čas kolateralna žrtev vekih gospodarstvenikof, keri grozijo ka či de se zvišala minimalna plača v državi, ka do odpustili teko pa teko tisoč lidi. In te se drži toto minimalno pločo v enen vakumi teko ka ovi narod rinta za minimalac, po drugi stroni pa je država srečna ka tote veke firme kere izsiluvlejo državo, nedo odpustili zaposlene keri bi potli bli toti isti državi na socialnih jaslah.
Pa ne gučin o ten, ke se v Nemčiji cedi med in mleko, Nemčijo sen da samo za primer, kak so se tan spopadli s krizo. Zgleda ka v redi, glede na to ka beležijo 8% gospodarsko rast, pa ka se pojavljajo veke potrebe po delavcih v določenih panogah...
Ja, to je res. So hodli dečki s Prlekije gor delat ka so hale se postovlale, pa so tak delali ka so jin riti švicale, na konci so pobegnili domu ka so več totega tempa ne zdržali, ploča pa je res bla 2000 eur.
Neje to lehko gori delati, fsi mislijo ka v Nemčiji se cedita med pa mleko.
[quote/
Či vodstvo kere firme dela slabo, te nej zato odgovorja vodstvo, ne pa ka so opet delavci biti pr svojih prejemkih. Samo to provin, nič drugo!
Ka obrnemo vprašanje:
je tebi normalno ka v kriznen časi si nekšna državna firma deli 1500 eur brutto regresa?
Neodvisni sindikati Slovenije (NSS) ministrom in državnim sekretarjem predlagajo, da si vse do ureditve ekonomske situacije v državi izplačujejo minimalne plače v višini 750 evrov.
Po njihovem mnenju bi tako predstavniki oblasti delili usodo s svojimi državljani, še posebej s sto tisoč tistimi, ki prejemajo minimalno plačo, ali nekoliko več, s 150 tisoč tistimi, ki nimajo dela in živijo od denarnega nadomestila in socialne podpore, in s 300 tisoč upokojenci, pokojnine katerih dosegajo 500 evrov mesečno.
Pomalen bode ofcan prišlo f glavo na kaj so jih naštimali tisti, gi so jin rekli naj na referndumih rečejo »NE«. Obnošamo se kak Grki, meli bi, spremenili nebi. Bomo vidili, kaj bodo naredili »neodvisni intelektualci« Šušteršič, Pezdir, Virant, Turk itn, kda de jihov šef gvinja na volitvah.
Šef Umara Vasle je pot prejšjo vlodo ne reka nič o problemih, tüdi je ne reka nič pret referndumom, za pa provi kaj je narobe.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarjajo, da mora Slovenija nujno oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti in zmanjšanju močne segmentacije trga dela.
Problem segmentacije trga dela se kaže v velikem številu začasnih zaposlitev, ki je v Sloveniji nad povprečjem EU. Vzrok za povečanje brezposelnosti mladih in za njihove težave pri vstopanju na trg dela je po oceni Umar treba iskati v rigidni delovnopravno zakonodaji, DELU NA ČRNO in v razširjenosti za delodajalce CENEJŠEGA študentskega dela.
Delež brezposelnih, starejših od 50 let, je decembra lani znašal 35,4 odstotka, kar je za 5,7 odstotne točke več kot leto prej, število brezposelnih, starejših od 50 let, pa se je od decembra 2008 do decembra 2010 povečalo za kar 77 odstotkov. NA VISOK PORAST brezposelnosti starejših v letu 2010 je precej vplivalo ZGODNJE IN PREDČASNO UPOKOJEVANJE
Ministri pa drüga živina tan gor na oblosti s 750 € preživi mogoče slap tjeden. Potli bi pa začeli cepati ot lakote. Mogoče bi to bilo do neke mere cilo praf, samo grota bi eden problem - močno bi se f Sloveniji zmajšala številka prebivalstva, se je živine dosti.
Eh dejte no.....ve pa se ve ka vsakih teko let more priti oring kriza ali pa vojna ka se malo trg popuca....bogatuni do meli stalno fejst debele priftošje pa vampe....cela EU ga sračka s totimi reformami ke drügo ne delajo kak financirajo kapitaliste ka mojo še več...pa več...pa več....pa tak v neskončnost.
Prafzapraf fsi preživimo, samo eni malo težje. Razlika je le f ten, da eni mojo nebesa že na zemli, drügin pa jih cirkef oblübla po smrti. Razlika je le f ten, da tota nebesa na zemli drügi vidimo, o tistih po smrti pa je ne še nibeden priša nazaj doj kej povedat !
Kak je Slovenija zadužena, je teško rečti, se se vodijo različne statistike : glede na BDP, glede na prebivalca, glede na küpno moč in ploče, pa še bi se kej najšlo. Keko sledin finančno prilogo Dela op pondelkih, smo ne glih dosta zaduženi, se smo meja zaduženi kak drüge razvite evropske držove.
Najbole zadužena držova na sveti glede na fsoto pa je Amerika, ke je pa istocajtno tüdi držova, ke polek Kitajske največ penes posodi drügin, taka je v toten primeri zaduženost relativna.
Ja, najbolj zadužena držova na sveti (Amerikkka) ma bonitetno oceno Aaa, svijarija do nezavesti.
Ne bi pa se strinja s ten ka ZDA posoja peneze drügim držovam - Amerikkka ma veko prednost pred vsemi drügimi držovami s ten ka se večina svetovne trgovine odvija v dolarih, ki jih lehko printajo samo v ZDA. Ergo, vse drüge držove morajo küpüvati ameriške dolare pa tudi obveznice či čejo küpüvati črno zlato. To pa dejansko pomeni stabilni ZDA dolar.
Na srečo pa de jih pokopa veki javni dug pa veki zunanjetrgovinski primankljaj
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
karantanija ponedeljek, 30. maj 2011 ob 22:25
Negda je g. Drnovšek bor z veken peson hoda, Pahor pa zgledne nejč mačoka nema. Tak, ka vemo ge smo................
MILAN torek, 31. maj 2011 ob 07:35
MHA torek, 31. maj 2011 ob 09:24
V Avstriji mojo dovek na pse, san za tiste keri mojo pese, prinas pa čejo nareti ka bi vsi plačüvali, te pa či moš pesa ali ne.
zobl torek, 31. maj 2011 ob 09:46
MHA je napisal/a:
V Avstriji mojo dovek na pse, san za tiste keri mojo pese, prinas pa čejo nareti ka bi vsi plačüvali, te pa či moš pesa ali ne.
Edino či bi toti zakon o davkih na pese bra malo drugačik, pa bi prebra ka smo fsi pesi, pa zato mo tudi pločali toti davek
Legionar sreda, 1. junij 2011 ob 08:31
zobl je napisal/a:
Legionar je napisal/a:
Tisto o zidaji je samo primer, jaz sen napisa, ka so Nemci te rešovali tudi na način povečanih javnih naročil. Se provi eden izmed načinov, na kerega so se lotili rešovaja krize, je tudi toti.
Dobro, nemci kak ti proviš namerno poderejo zgradbo, te pa dojo javno naročilo ka do jihove firme zidale novo zgradbo, teko ka se nekaj dela, tak si bor napisa. To veze z realnostjo nima.
Ja, tudi to se je godilo. Samo ka so firme čimveč dela mele. Težko vervati, ali je resen!
zobl je napisal/a:
Pa verjetno tak kak se v Nemčiji dela, se pri nas nikoli neje delalo. Ti gda sešteješ efektivno delo povprečnega zaposlenega v Sloveniji oz. negdanji Jugoslaviji boš ugotovja , ka zaron gda pride v službo prvo pol vure kafe pije pa poleg čik kadi pa gučijo si kaj je fčera blo na Kmetiji al BigBrotheri, te se kao malo dela 2,5 vurice, te je že malica tan s tudi poleg kakši čik skadi pa malo trič trač, pa je že vura 12 in se čoka ka de vura 15h, in ka de se čimpret domu šlo.
Ti se mogoče malo preveč posmehuvleš z domočih lidi. Ge piše ka je nemški delavec bojši od slovenskega? Poleg tega pa je razlika, kda delaš za 2000 eur, ali pa kda za 500 eur, ne? Či delaš za štirkrot vekšo pločo, si bole zmotivirani, pa tudi bojše delaš. Težko pa je delavca zmotivirati s 500 evri mesečne ploče, bi reka. Poleg tega pa je ogromno naših lidi gori delalo, pa si bli cenjeni pa spoštovoni, pa so še gnes den. Taka - slabi delavci smo ne, bi reka.
zobl je napisal/a:
Ti res misliš ka f Nemčiji tečeta med pa mleko?
Te pa le veselo se odseli v Nemčijo či tak misliš ka de ti tan nešče kar na lepe oči da 2000 - 3000 jurje ojrof. Posebej na severi nemčije so ploče dosti nižje od ploč na bavarsken, zej pa ti posplošuvleš zadeve pa kar nekšno statistiko vun dovleš ka je v nemčiji povprečna ploča 3 slovenske.
Keko pa je te povprečna ploča v Sloveniji ?
Pogledni si statistiko, te boš pa ugotovja ka je to daleč od realnosti. Na hitro sen nejša podatek z leta 2007, pa do gnes se je ziher ne kej dosti spremenilo; te je bila povprečna nemška ploča 1856 eur, povprečna slovenska pa 771 eur. Gučimo o povprečnih pločah, ne o pločah po pokrajinah, ker te bi tudi pri nas lehko razprovalili o pločah po regijah. V ljubljanski vemo ka so nejvekše, pri nas pa nejmeše.
Pa ne gučin o ten, ke se v Nemčiji cedi med in mleko, Nemčijo sen da samo za primer, kak so se tan spopadli s krizo. Zgleda ka v redi, glede na to ka beležijo 8% gospodarsko rast, pa ka se pojavljajo veke potrebe po delavcih v določenih panogah...
zobl je napisal/a:
Se strinjan, zaposleni morejo dobiti nekšni regres skladno s poslovanjen jihove firme f keri so zaposleni. Či je firma na najgi tak kak je NLB, te je tudi skaldno s ten visok regres, ploča, nagrade,itd..
Problem pa je to ka se vodstvo NLB-ja obnosa tak kak da so ne ven kakša uspešna firma, v resnici pa so celi čas na državnih jaslah, por krot jih je ze država reševala z davkoplačevalskimi penezi in to se dogaja v nedogled.
To pa zaj pridemo do politike in gda se meša fkup poltiika pa ekonomija, te je vedno rezultat porazen...., ker so vedno politične rešitve pred tistimi ekonomskimi (kere so najbolj realne).
Či vodstvo kere firme dela slabo, te nej zato odgovorja vodstvo, ne pa ka so opet delavci biti pr svojih prejemkih. Samo to provin, nič drugo!
zobl sreda, 1. junij 2011 ob 09:57
Legionar je napisal/a:
Ja, tudi to se je godilo. Samo ka so firme čimveč dela mele. Težko vervati, ali je resen!
Dobro jas ne rečen ka se čudeži ne dogajajo, tudi v lotmerki se je dela glovni trg ka so se penezi evropski potrošili pa ka je nešče meja delo na gradbišči, to pa opet ne rešuvle krize, ni tak ?
Malo je pretirano rečti ka bi v Nemčiji podrlii namerno zgradbo, teko ka do potli prek javnih naročil firme mele delati novo zgradbo.
Ti se mogoče malo preveč posmehuvleš z domočih lidi. Ge piše ka je nemški delavec bojši od slovenskega? Poleg tega pa je razlika, kda delaš za 2000 eur, ali pa kda za 500 eur, ne? Či delaš za štirkrot vekšo pločo, si bole zmotivirani, pa tudi bojše delaš. Težko pa je delavca zmotivirati s 500 evri mesečne ploče, bi reka. Poleg tega pa je ogromno naših lidi gori delalo, pa si bli cenjeni pa spoštovoni, pa so še gnes den. Taka - slabi delavci smo ne, bi reka.
Nasprotno, jas se z nobenega nesen posmehuva.
Jas sen samo satirično opisa recimo en delovni den povprečnega zaposlenega v EX yu.
Nobenih slabih namenof nesen s ten meja do nobenega, keri se je mogoče f toten opisi najša.
Verjamem ka je 500 evrov slaba motivacija za delavca, samo či doš delavci večjo pločo, te lastnik firme več nede meja takšega dobička.
Država pa je celi čas kolateralna žrtev vekih gospodarstvenikof, keri grozijo ka či de se zvišala minimalna plača v državi, ka do odpustili teko pa teko tisoč lidi. In te se drži toto minimalno pločo v enen vakumi teko ka ovi narod rinta za minimalac, po drugi stroni pa je država srečna ka tote veke firme kere izsiluvlejo državo, nedo odpustili zaposlene keri bi potli bli toti isti državi na socialnih jaslah.
Pa ne gučin o ten, ke se v Nemčiji cedi med in mleko, Nemčijo sen da samo za primer, kak so se tan spopadli s krizo. Zgleda ka v redi, glede na to ka beležijo 8% gospodarsko rast, pa ka se pojavljajo veke potrebe po delavcih v določenih panogah...
Ja, to je res. So hodli dečki s Prlekije gor delat ka so hale se postovlale, pa so tak delali ka so jin riti švicale, na konci so pobegnili domu ka so več totega tempa ne zdržali, ploča pa je res bla 2000 eur.
Neje to lehko gori delati, fsi mislijo ka v Nemčiji se cedita med pa mleko.
[quote/
Či vodstvo kere firme dela slabo, te nej zato odgovorja vodstvo, ne pa ka so opet delavci biti pr svojih prejemkih. Samo to provin, nič drugo!
Ka obrnemo vprašanje:
je tebi normalno ka v kriznen časi si nekšna državna firma deli 1500 eur brutto regresa?
erof ponedeljek, 4. julij 2011 ob 15:18
Ministrom le 750 evrov plače?
VIR
Neodvisni sindikati Slovenije (NSS) ministrom in državnim sekretarjem predlagajo, da si vse do ureditve ekonomske situacije v državi izplačujejo minimalne plače v višini 750 evrov.
Po njihovem mnenju bi tako predstavniki oblasti delili usodo s svojimi državljani, še posebej s sto tisoč tistimi, ki prejemajo minimalno plačo, ali nekoliko več, s 150 tisoč tistimi, ki nimajo dela in živijo od denarnega nadomestila in socialne podpore, in s 300 tisoč upokojenci, pokojnine katerih dosegajo 500 evrov mesečno.
MHA ponedeljek, 4. julij 2011 ob 15:39
Pošteno bi blo! Či že tak treba šparati kak gučijo, te nej pri sebi začnejo.
Dejan ponedeljek, 4. julij 2011 ob 15:53
Heeeh, sanja svija koruzo, ki je nega. Morti do še kakši avto al pa tank nabavili
V času hude krize v DZ-ju za 44.000 evrov kupili novega audija A6
MHA ponedeljek, 4. julij 2011 ob 16:00
No, ze pa še to....
Glih treba jin avdija ja.
Ivek ponedeljek, 4. julij 2011 ob 17:28
Pomalen bode ofcan prišlo f glavo na kaj so jih naštimali tisti, gi so jin rekli naj na referndumih rečejo »NE«. Obnošamo se kak Grki, meli bi, spremenili nebi. Bomo vidili, kaj bodo naredili »neodvisni intelektualci« Šušteršič, Pezdir, Virant, Turk itn, kda de jihov šef gvinja na volitvah.
Šef Umara Vasle je pot prejšjo vlodo ne reka nič o problemih, tüdi je ne reka nič pret referndumom, za pa provi kaj je narobe.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarjajo, da mora Slovenija nujno oblikovati sklop ukrepov, ki bodo usmerjeni k povečanju obsega delovne aktivnosti in zmanjšanju močne segmentacije trga dela.
Problem segmentacije trga dela se kaže v velikem številu začasnih zaposlitev, ki je v Sloveniji nad povprečjem EU. Vzrok za povečanje brezposelnosti mladih in za njihove težave pri vstopanju na trg dela je po oceni Umar treba iskati v rigidni delovnopravno zakonodaji, DELU NA ČRNO in v razširjenosti za delodajalce CENEJŠEGA študentskega dela.
Delež brezposelnih, starejših od 50 let, je decembra lani znašal 35,4 odstotka, kar je za 5,7 odstotne točke več kot leto prej, število brezposelnih, starejših od 50 let, pa se je od decembra 2008 do decembra 2010 povečalo za kar 77 odstotkov. NA VISOK PORAST brezposelnosti starejših v letu 2010 je precej vplivalo ZGODNJE IN PREDČASNO UPOKOJEVANJE
TUNČEK ponedeljek, 4. julij 2011 ob 20:26
Ministri pa drüga živina tan gor na oblosti s 750 € preživi mogoče slap tjeden. Potli bi pa začeli cepati ot lakote. Mogoče bi to bilo do neke mere cilo praf, samo grota bi eden problem - močno bi se f Sloveniji zmajšala številka prebivalstva, se je živine dosti.
Zvončica ponedeljek, 4. julij 2011 ob 23:05
Eh dejte no.....ve pa se ve ka vsakih teko let more priti oring kriza ali pa vojna ka se malo trg popuca....bogatuni do meli stalno fejst debele priftošje pa vampe....cela EU ga sračka s totimi reformami ke drügo ne delajo kak financirajo kapitaliste ka mojo še več...pa več...pa več....pa tak v neskončnost.
MILAN torek, 5. julij 2011 ob 07:00
pač malo pomalen pa gvišno.
TUNČEK torek, 5. julij 2011 ob 16:01
Prafzapraf fsi preživimo, samo eni malo težje. Razlika je le f ten, da eni mojo nebesa že na zemli, drügin pa jih cirkef oblübla po smrti. Razlika je le f ten, da tota nebesa na zemli drügi vidimo, o tistih po smrti pa je ne še nibeden priša nazaj doj kej povedat !
Jernej četrtek, 14. julij 2011 ob 20:44
Vir: časopis Österreich Mi, 13. Juli 2011 stran 2.
Kak pa je Slovenija zadužena???
zobl četrtek, 14. julij 2011 ob 23:15
Ma pitanje je fse to skup, keko je što dužen,.. po moje tudi oni ne vejo
))
TUNČEK petek, 15. julij 2011 ob 08:40
Kak je Slovenija zadužena, je teško rečti, se se vodijo različne statistike : glede na BDP, glede na prebivalca, glede na küpno moč in ploče, pa še bi se kej najšlo. Keko sledin finančno prilogo Dela op pondelkih, smo ne glih dosta zaduženi, se smo meja zaduženi kak drüge razvite evropske držove.
Najbole zadužena držova na sveti glede na fsoto pa je Amerika, ke je pa istocajtno tüdi držova, ke polek Kitajske največ penes posodi drügin, taka je v toten primeri zaduženost relativna.
Kata Strofa petek, 15. julij 2011 ob 09:36
Ja, najbolj zadužena držova na sveti (Amerikkka) ma bonitetno oceno Aaa, svijarija do nezavesti.
Ne bi pa se strinja s ten ka ZDA posoja peneze drügim držovam - Amerikkka ma veko prednost pred vsemi drügimi držovami s ten ka se večina svetovne trgovine odvija v dolarih, ki jih lehko printajo samo v ZDA. Ergo, vse drüge držove morajo küpüvati ameriške dolare pa tudi obveznice či čejo küpüvati črno zlato. To pa dejansko pomeni stabilni ZDA dolar.
Na srečo pa de jih pokopa veki javni dug pa veki zunanjetrgovinski primankljaj
TUNČEK petek, 15. julij 2011 ob 09:45
Še pret pa do jih do kunca küpili Kitajci.
Ka se pa tiče bodočnosti svetovnega gospodarstva, pa je daleč v veki prednosti Indija, zavolo vekega trga in že zej močnega gospodarstva.