nekej cejta de trebalo ka to preštejen samo kej če pa nemren nič preobrnoti
to ka pa jomran pa je skoron brez veze.Penez je bija pa bo nekej kej se more ceneti
Jas sen enkrat bija na enen predovanji o penezih in banki. rekli so nan keko je pomembno, da mo banka pokritost kapitola.
Se bi se lehko dogojalo, da bi mela na primer miljon nekih penes in toti miljon nekumi posodla pa pokaserala obresti. Potli bi tisti neke küpa, miljon bi priša nazaj na banko, ke bi ga po posodla in po pokaserala obresti... to bi se nadaljevalo napre in banki bi lidje bili dužni dosta miljonof, čeglih je dejansko posojala skos eden in isti miljon, bor na začetki.
Is tega sledi, da so pota penezof lehko zlo čüdna.
Vloda predloga interventni zakon znižaje ploč javnemi sektori za 4%, sindikati f primeri tega napovedovlejo splošno stafko. Še provi cejt sen odiša....
MHA je napisal/a: Vloda predloga interventni zakon znižaje ploč javnemi sektori za 4%, sindikati f primeri tega napovedovlejo splošno stafko. Še provi cejt sen odiša....
Pa treba zmanjsati ploce v javnen sektori.
Problem javnega sektora je tudi to ka je preveč lidi zaposlenih, pa ka je to preveki birokratski aparat keri je veka utež proračunu.
Najvekši problem so itak zaposleni v ministrstvih, na fsakšen oddelki gi bi nuca 2 pravnika jih je 7,tan gi bi nuca 4 ekonomiste jih je 10.
Fsakšič kda nova vlada pride, poveča število zaposlenih referentov, svetovalcov pa ne ven kakšnih zmišlenih delovnih mest za 30%
MHA je napisal/a: Pa glih pri totih bi nej zodpüstili pa zmenjšali ploče,ne pa v zdravstve, policejon,....
Točno tak. Samo problem je v ten, kak lidje čujejo 'javni sektor' skočijo v luft, pa provijo 'ja totin pa treba resen fkrej vzeti'. Samo lidje tudi ne vejo kej vse spoda pod javni sektor. Ka je to recimo tudi vojska, policija, zdravstvo, pa še bi se nejšlo...Strinjan pa se, ka je treba malo popucati razna ministrstva, agencije, pa tak tale. Tan ge se poja eno veeeeeeko število lidi, od kerih jih večina resen nima kej za delati. Pa fsaki minister je svoje to prvleka, kda pa je odiša, pa so tan ostali. Taka - ja, trebalo bi malo red narediti v javnen sektori, samo neje vseeno ge!
Jovni sektor je prinas resen zlo čüdna zadeva, se se v jen skrivle dosta slüžb in ne samo administracija. Blo bi treba administracijo oklestiti in jin zmanšati ploče !
Tak je kak si napisa, ka jih dosta ne ve, ka so pod javni sektor tüdi zdravstvo, policeji pa tak dale. Po dnevniki so rekli ka je od 160 000 javnih delafcov, 4000 že ze na minimalni ploči, z predlogon ka se nan zmenša ploča za 4% pa bi blo polovico fseh delafcof na minimalni ploči.
Rejši nej pol občin ukinejo, ne pa je že fsakša ves skoro občina.
Kak se dela kriza?
EU no Amerika so Libiji dužne okoli 200 miljard evrof za nafto. 2012 je kunec koncesij za veke naftne kompanije. Gadafi je reka, al pločajte, al pa bomo odali drügin.(za voglon so že čokali Kitajci) Zato je trebalo Libijo no Gadafija razdreti. Ne zagovorjan Gadafija, samo un je sploh ne važen. čeh je malo svojin kompanjonon zrosa prek glave, pa so rekli: moramo najti bole pohlevnega.
So Libijci resen meli ka sproti Gadafiji.
Malo statistike, kak je bilo.
Libija 6,5 miljonof Arapcof pa 14 miljonof aftov. Či je Libijec šteja štendereti negi vüni mu je držova platila gajbo, hrono, šolo, pa še 2300$ na mesec. V Libiji šola ne košta nič.
Či za pet let nemreš platiti kredit, ga plati držova.
Či ne najdeš posla, po šoli, ti držova ploča, kakči bi dela tisto za kaj si se fčija. Delali tak neso, fse so delali uvoženi delafci, tüdi naši.
Na cesti nesi moga viditi petlara. (morti so tüdi kerega bujli)
Tisti, ki se je ožena je doba stanovoje al na vesi kučo.
Šola ne košta nič.
Zdrafstvo, tüdi v inozemstvi je bresplačno.
Libija kak držova neje nič dužna.
2009 je CIA začela dovati peneze no hujskati »revolucionare« f Bengaziji.
Eno ot prvih poročil »revolucionarof« je bilo: otpela je prvi tanker nafte prta Ameriki.
Kak pa bo?
Za do meli demokracijo, kak pa to vün vidi pa si lehko poglednete okoli sebe.
Ivek je napisal/a: Kak se dela kriza?
EU no Amerika so Libiji dužne okoli 200 miljard evrof za nafto. 2012 je kunec koncesij za veke naftne kompanije. Gadafi je reka, al pločajte, al pa bomo odali drügin.(za voglon so že čokali Kitajci) Zato je trebalo Libijo no Gadafija razdreti. Ne zagovorjan Gadafija, samo un je sploh ne važen. čeh je malo svojin kompanjonon zrosa prek glave, pa so rekli: moramo najti bole pohlevnega.
So Libijci resen meli ka sproti Gadafiji.
Malo statistike, kak je bilo.
Libija 6,5 miljonof Arapcof pa 14 miljonof aftov. Či je Libijec šteja štendereti negi vüni mu je držova platila gajbo, hrono, šolo, pa še 2300$ na mesec. V Libiji šola ne košta nič.
Či za pet let nemreš platiti kredit, ga plati držova.
Či ne najdeš posla, po šoli, ti držova ploča, kakči bi dela tisto za kaj si se fčija. Delali tak neso, fse so delali uvoženi delafci, tüdi naši.
Na cesti nesi moga viditi petlara. (morti so tüdi kerega bujli)
Tisti, ki se je ožena je doba stanovoje al na vesi kučo.
Šola ne košta nič.
Zdrafstvo, tüdi v inozemstvi je bresplačno.
Libija kak držova neje nič dužna.
2009 je CIA začela dovati peneze no hujskati »revolucionare« f Bengaziji.
Eno ot prvih poročil »revolucionarof« je bilo: otpela je prvi tanker nafte prta Ameriki.
Kak pa bo?
Za do meli demokracijo, kak pa to vün vidi pa si lehko poglednete okoli sebe.
Ja tak kak si napisa vse drži.
amerika, velika britanija, francija, italija do si rastolali koncesije ka do pumpali nafto pa plin pa odovali, libijski revolucijonari pa do dobli drobtine pa seveda zascito tak kak jo mojo ovi v katru, emiratih.
to so poklete stevilke od penez kda to pogledneš.
plinski terminal v Medini poleg tripolija dnevno poslje v italijo za 3 mil eurov plina ! zaj si pa zrcunj kakšni penezi se vrtijo, glede a to ka so ameriknci propali jin je to zodji cug ka se privlečejo pa začnejo cecati resurse od libije pa odovlejo v evropo toto nafto
Ja ka pa je to takšnega, če ove tan v ENEN DNEVE zaslüže teko, kak jas cele mesec?! Verjetno mo moralnega močka kdo pride na banko, za razliko od mene. Jas ne treban hoditi na banko, ker mi tota požrešna držova tak vse fkrej spiple, tisteh 100€ pa lehko na keš mašine zdignen. Po je mesec naokole, in ofca ponovi vajo, živi brez prerekanja in samo kimle. Gospot pa plene, žmiče pa dale napre rople sistem, keri mu je tüde legitmno dovoljene. Aja, son je napisa pravila, tak ka resen nič ne krši. V srpsken filme "lepa sela, lepo gore" je eden reka: Ej kume, ako se mene pita, ja bih ovo sve da koljemo!!
za dvo vpisa-s kuferčkom za domu....nejč na delovnem mesti ne treba biti za eno našo pločo!toti prokleti pohlep nas je in nas bo spravja na beraško palico.pa banke inpolitika,korporacije.iluminati...........
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MILAN četrtek, 4. avgust 2011 ob 09:58
to ka pa jomran pa je skoron brez veze.Penez je bija pa bo nekej kej se more ceneti
Dejan četrtek, 4. avgust 2011 ob 10:00
Verjetno nekej podobnega lehko vidite v filmi Zeitgeist - Money As Debt - Denar kot dolg:
http://www.prlekija-on.net/video/14/ljudje-in-oddaje/2037/money-as-debt-denar-kot-dolg.html
TUNČEK četrtek, 4. avgust 2011 ob 10:41
Jas sen enkrat bija na enen predovanji o penezih in banki. rekli so nan keko je pomembno, da mo banka pokritost kapitola.
Se bi se lehko dogojalo, da bi mela na primer miljon nekih penes in toti miljon nekumi posodla pa pokaserala obresti. Potli bi tisti neke küpa, miljon bi priša nazaj na banko, ke bi ga po posodla in po pokaserala obresti... to bi se nadaljevalo napre in banki bi lidje bili dužni dosta miljonof, čeglih je dejansko posojala skos eden in isti miljon, bor na začetki.
Is tega sledi, da so pota penezof lehko zlo čüdna.
MHA četrtek, 8. september 2011 ob 10:54
Vloda predloga interventni zakon znižaje ploč javnemi sektori za 4%, sindikati f primeri tega napovedovlejo splošno stafko. Še provi cejt sen odiša....
zobl četrtek, 8. september 2011 ob 11:43
MHA je napisal/a:
Vloda predloga interventni zakon znižaje ploč javnemi sektori za 4%, sindikati f primeri tega napovedovlejo splošno stafko. Še provi cejt sen odiša....
Pa treba zmanjsati ploce v javnen sektori.
Problem javnega sektora je tudi to ka je preveč lidi zaposlenih, pa ka je to preveki birokratski aparat keri je veka utež proračunu.
Najvekši problem so itak zaposleni v ministrstvih, na fsakšen oddelki gi bi nuca 2 pravnika jih je 7,tan gi bi nuca 4 ekonomiste jih je 10.
Fsakšič kda nova vlada pride, poveča število zaposlenih referentov, svetovalcov pa ne ven kakšnih zmišlenih delovnih mest za 30%
MHA četrtek, 8. september 2011 ob 12:31
Pa glih pri totih bi nej zodpüstili pa zmenjšali ploče,ne pa v zdravstve, policejon,....
Legionar četrtek, 8. september 2011 ob 21:33
MHA je napisal/a:
Pa fsaki minister je svoje to prvleka, kda pa je odiša, pa so tan ostali. Taka - ja, trebalo bi malo red narediti v javnen sektori, samo neje vseeno ge!
Pa glih pri totih bi nej zodpüstili pa zmenjšali ploče,ne pa v zdravstve, policejon,....
Točno tak. Samo problem je v ten, kak lidje čujejo 'javni sektor' skočijo v luft, pa provijo 'ja totin pa treba resen fkrej vzeti'. Samo lidje tudi ne vejo kej vse spoda pod javni sektor. Ka je to recimo tudi vojska, policija, zdravstvo, pa še bi se nejšlo...Strinjan pa se, ka je treba malo popucati razna ministrstva, agencije, pa tak tale. Tan ge se poja eno veeeeeeko število lidi, od kerih jih večina resen nima kej za delati.
TUNČEK četrtek, 8. september 2011 ob 21:55
Jovni sektor je prinas resen zlo čüdna zadeva, se se v jen skrivle dosta slüžb in ne samo administracija. Blo bi treba administracijo oklestiti in jin zmanšati ploče !
MHA četrtek, 8. september 2011 ob 22:29
Tak je kak si napisa, ka jih dosta ne ve, ka so pod javni sektor tüdi zdravstvo, policeji pa tak dale. Po dnevniki so rekli ka je od 160 000 javnih delafcov, 4000 že ze na minimalni ploči, z predlogon ka se nan zmenša ploča za 4% pa bi blo polovico fseh delafcof na minimalni ploči.
Rejši nej pol občin ukinejo, ne pa je že fsakša ves skoro občina.
TUNČEK četrtek, 8. september 2011 ob 22:35
Zlo se strinjan, da bi dosta opčin ukinili, se jih večina dela z zgüboj in peneze, ke grejo zej f tote opčine; obrnili kak drgačik.
MHA četrtek, 8. september 2011 ob 22:40
To tak ali tak, še posebe meše občine so san zgüba.
TUNČEK četrtek, 8. september 2011 ob 22:42
Pa najbole kričijo in čejo meti peneze.
Ivek petek, 9. september 2011 ob 19:01
Kak se dela kriza?
EU no Amerika so Libiji dužne okoli 200 miljard evrof za nafto. 2012 je kunec koncesij za veke naftne kompanije. Gadafi je reka, al pločajte, al pa bomo odali drügin.(za voglon so že čokali Kitajci) Zato je trebalo Libijo no Gadafija razdreti. Ne zagovorjan Gadafija, samo un je sploh ne važen. čeh je malo svojin kompanjonon zrosa prek glave, pa so rekli: moramo najti bole pohlevnega.
So Libijci resen meli ka sproti Gadafiji.
Malo statistike, kak je bilo.
Libija 6,5 miljonof Arapcof pa 14 miljonof aftov. Či je Libijec šteja štendereti negi vüni mu je držova platila gajbo, hrono, šolo, pa še 2300$ na mesec. V Libiji šola ne košta nič.
Či za pet let nemreš platiti kredit, ga plati držova.
Či ne najdeš posla, po šoli, ti držova ploča, kakči bi dela tisto za kaj si se fčija. Delali tak neso, fse so delali uvoženi delafci, tüdi naši.
Na cesti nesi moga viditi petlara. (morti so tüdi kerega bujli)
Tisti, ki se je ožena je doba stanovoje al na vesi kučo.
Šola ne košta nič.
Zdrafstvo, tüdi v inozemstvi je bresplačno.
Libija kak držova neje nič dužna.
2009 je CIA začela dovati peneze no hujskati »revolucionare« f Bengaziji.
Eno ot prvih poročil »revolucionarof« je bilo: otpela je prvi tanker nafte prta Ameriki.
Kak pa bo?
Za do meli demokracijo, kak pa to vün vidi pa si lehko poglednete okoli sebe.
TUNČEK petek, 9. september 2011 ob 19:55
Zej po vojni de pa fse malo drgačik !
zobl petek, 9. september 2011 ob 22:46
Ivek je napisal/a:
Kak se dela kriza?
EU no Amerika so Libiji dužne okoli 200 miljard evrof za nafto. 2012 je kunec koncesij za veke naftne kompanije. Gadafi je reka, al pločajte, al pa bomo odali drügin.(za voglon so že čokali Kitajci) Zato je trebalo Libijo no Gadafija razdreti. Ne zagovorjan Gadafija, samo un je sploh ne važen. čeh je malo svojin kompanjonon zrosa prek glave, pa so rekli: moramo najti bole pohlevnega.
So Libijci resen meli ka sproti Gadafiji.
Malo statistike, kak je bilo.
Libija 6,5 miljonof Arapcof pa 14 miljonof aftov. Či je Libijec šteja štendereti negi vüni mu je držova platila gajbo, hrono, šolo, pa še 2300$ na mesec. V Libiji šola ne košta nič.
Či za pet let nemreš platiti kredit, ga plati držova.
Či ne najdeš posla, po šoli, ti držova ploča, kakči bi dela tisto za kaj si se fčija. Delali tak neso, fse so delali uvoženi delafci, tüdi naši.
Na cesti nesi moga viditi petlara. (morti so tüdi kerega bujli)
Tisti, ki se je ožena je doba stanovoje al na vesi kučo.
Šola ne košta nič.
Zdrafstvo, tüdi v inozemstvi je bresplačno.
Libija kak držova neje nič dužna.
2009 je CIA začela dovati peneze no hujskati »revolucionare« f Bengaziji.
Eno ot prvih poročil »revolucionarof« je bilo: otpela je prvi tanker nafte prta Ameriki.
Kak pa bo?
Za do meli demokracijo, kak pa to vün vidi pa si lehko poglednete okoli sebe.
Ja tak kak si napisa vse drži.
amerika, velika britanija, francija, italija do si rastolali koncesije ka do pumpali nafto pa plin pa odovali, libijski revolucijonari pa do dobli drobtine pa seveda zascito tak kak jo mojo ovi v katru, emiratih.
to so poklete stevilke od penez kda to pogledneš.
plinski terminal v Medini poleg tripolija dnevno poslje v italijo za 3 mil eurov plina ! zaj si pa zrcunj kakšni penezi se vrtijo, glede a to ka so ameriknci propali jin je to zodji cug ka se privlečejo pa začnejo cecati resurse od libije pa odovlejo v evropo toto nafto
Dejan petek, 30. september 2011 ob 13:38
Kon gre naš keš? Ja kon le..
http://dotsub.com/view/01ad2718-073c-474a-ac40-c7a72e199d55
TUNČEK petek, 30. september 2011 ob 13:59
Dobro pločani prasci, pa veka kopaja, ge še dugo nede sfalilo penes. Dobijo pa za dvo vpisa eno slovensko pločo. Katastrofa !!!
zobl petek, 30. september 2011 ob 14:28
zakoj pa mislite ka so se priskledniki tak kak je Kacin, Thaler in podobni, zgrebali za evropsko parlament, ka lepo cca 15k kasirajo.
More toti sistem vzeti vrag, nemre to laufati v nedogled
karantanija petek, 30. september 2011 ob 16:30
Ja ka pa je to takšnega, če ove tan v ENEN DNEVE zaslüže teko, kak jas cele mesec?!
Verjetno mo moralnega močka kdo pride na banko, za razliko od mene. Jas ne treban hoditi na banko, ker mi tota požrešna držova tak vse fkrej spiple, tisteh 100€ pa lehko na keš mašine zdignen. Po je mesec naokole, in ofca ponovi vajo, živi brez prerekanja in samo kimle. Gospot pa plene, žmiče pa dale napre rople sistem, keri mu je tüde legitmno dovoljene. Aja, son je napisa pravila, tak ka resen nič ne krši. 
V srpsken filme "lepa sela, lepo gore" je eden reka: Ej kume, ako se mene pita, ja bih ovo sve da koljemo!!
bafomet2011 sobota, 1. oktober 2011 ob 11:00
za dvo vpisa-s kuferčkom za domu....nejč na delovnem mesti ne treba biti
za eno našo pločo!toti prokleti pohlep nas je in nas bo spravja na beraško palico.pa banke inpolitika,korporacije.iluminati........... 
