Zanimivo je, ka poleg takšega vesoljskega programa, kak je razvit gnesden, neso tega zasledili, dokič neje že bija asteroid v naši atmosferi. Sicer je bija mali (premer negi 15 metrov) pa je meja vseeno moč 30x atomske bombe iz Hirošime. Ranjenih pa je pri ten bilo prek 1.200. Se pa takšen dogodek zgodi enkrat na 100 let. Večji padci asteroidov pa so v zgodovini Zemle že poskrbeli za množična izumiranja.
Fejn je to počilo. Američoni so verjetno znali za toti asteorid, san so zračünali ka de padna k jihovin kolegon, pa so zato ne nič vün povedali, ker dvomin, ka bi polek takše vesolske tehnologije toti asteorid spreglednoli.
Sej se gnesden toti vesoljski program dela sküp, momo tüdi mednarodno vesoljsko postajo itd. Neje to več gnesden tak, ka bi čakali Američoni, nej na Ruse Luna podne
Sicer pa je neke o ten tü zapisano, zake neso totega asteroida zaznali.
Chodas said they did not detect the Russia asteroid because it came out of the daytime sky. These are nearly impossible to find ahead of time because telescopes can only spot asteroids during the night.
Leta 1908 se je v Sibiriji zgodila nenavadna eksplozija, ki so jo zaznali celo v Evropi. Rusi so šele 19 let po dogodku v Sibirijo napotili ekspedicijo, ki pa ni ničesar našla. Moralo je miniti 102 leti, da so se znanstveniki spet poglobili v nenavadni dogodek, tokrat s pomočjo satelitov. Z meritvami radioaktivnosti so našli približno 100 metrov pod zemljo ostanke kometa, ki je povzročil skrivnostno eksplozijo.
Prvi podatki kažejo, da je na Zemljo padel manjši del zvezde repatice, ki je pred sto leti oplazila naš planet. Manjši delčki so zgoreli v atmosferi, večji kos pa je očitno povzročil opustošenje.
Kometi in asteroidi sploh niso tako redki gostje našega planeta. Človeštvo je do sedaj imelo veliko sreče, ni pa rečeno, da bo tako tudi v prihodnosti.
Ne ven zake toke stvari koplejo doj f Sibiriji ali pa v Ameriki ?!
V Tunguski na globini 100m niso našli ostanke kometa, temveč meteorita.
Rusi so našli opustošenje, našli so tudi čudne majhne kroglice, ki so nastale s taljenjem, vendar ga v tistem času nihči ni znal razložiti.
Zvezde repatice ne obstojajo, razen v narodnem pojmovanju. Rep nastane, ko meteorit ali meteoritski roj v katerega razpade meteor zgori v ozračju.
Kometi so nebesna telesa sestavljena iz ledu. Meteoriti so iz kamnin in rudnin.
Razlaga je napisana po spominu, če sem se kaj zmotil popravi.
Ja to je bolj pravljično napisano, kej je Tunček nalepja
Drugače je pa nekak tak:
Komet - falat iz leda in kamnine, ki izvira iz vesolja
Asteroid - falat kamnine, ki ma orbito v našen osončji
Meteor - dere asteroid vstopi v Zemljino atmosfero
Meteorit - falat, ki ga nejdemo na Zemlji, če med potovanjem skozi atmosfero ne zgori
Glede na sestavo pa potli poznamo meteorite - hondrite (kamen), ahondrite (bazalt), ...
Rep pri "zvezdah repaticah" je snov, ki izgorevle iz kometa. Rep je vedno obrjeni vkrej od Sunca, sej od Sunca glih zgorevle. Tak ka to v bistvi neje rep, lehko ma rep "napre"
Pisano tüdi iz glove, keko še mi je ostalo od študija geologije.
Dejan fse to razmin pa še dosta več, se se že dugo ukvorjan z astronomijo. Pojmof pa je še dosta več, je pa že v redi če gda gdo malo stvari razloži.
Ivek o ten f Sibiriji pret sto leti se do dosta debaterati. Člonek pa sen vzeja po enih cejtingah ke so ne astronomsko strokovne, zato je lehko tüdi kej napok oziroma sto let nazej je blo pojmovanje astronomije bistveno drgočišno.
Teko za obrazložitef.
Ven, ka ti to dobro veš. Malo sen se naveza še na Iveka pa ka malo obnovimo snov
Pojmov pa je seveda še dosti več, samo pri ten zej drügih ne nücamo
V Tunguski pa bi nej moč bila 10 do 15 megaton, podrlo pa je 80 milijonov drev radialno okoli padca. Toti zej v Rusiji bi nej meja moč 500 kiloton. Kakša veka razlika.
Ka pa takše stvari dol koplejo glih v Sibiriji al Ameriki, kak si napisa, bi pa reka, ka je že sama verjetnost teko večja, ka de neke tan dol palo, sej je Rusija oz. Sibirija fest veka, isto Amerika. Pa poleg tega je Amerika gosto naseljena pa tüdi jihovo zanimanje za tote stvari je veko. Sibirija je sicer bole redko poseljena, samo so tan dokumenterani večji padci, ki so vidni tak ali ovači.
Toti asteroid je pa po zraki püsta 480 km dugo sled.
Pa ena dobra stron, ge se vidijo vsi dokumentirani padci meteoritov. ZDA so recimo cele "popikane", Južna Amerika pa slabo, sej maš tan pragozd in redko poseljena območja, zato teko meje raziskono.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MHA ponedeljek, 18. februar 2013 ob 18:01
To je cilo nekši ruski minister reka
Dejan ponedeljek, 18. februar 2013 ob 18:50
Zanimivo je, ka poleg takšega vesoljskega programa, kak je razvit gnesden, neso tega zasledili, dokič neje že bija asteroid v naši atmosferi. Sicer je bija mali (premer negi 15 metrov) pa je meja vseeno moč 30x atomske bombe iz Hirošime. Ranjenih pa je pri ten bilo prek 1.200. Se pa takšen dogodek zgodi enkrat na 100 let. Večji padci asteroidov pa so v zgodovini Zemle že poskrbeli za množična izumiranja.
Tü še recimo video, kak je to počilo.
MHA ponedeljek, 18. februar 2013 ob 18:54
Fejn je to počilo. Američoni so verjetno znali za toti asteorid, san so zračünali ka de padna k jihovin kolegon, pa so zato ne nič vün povedali, ker dvomin, ka bi polek takše vesolske tehnologije toti asteorid spreglednoli.
Dejan ponedeljek, 18. februar 2013 ob 19:01
Sej se gnesden toti vesoljski program dela sküp, momo tüdi mednarodno vesoljsko postajo itd. Neje to več gnesden tak, ka bi čakali Američoni, nej na Ruse Luna podne
Sicer pa je neke o ten tü zapisano, zake neso totega asteroida zaznali.
Chodas said they did not detect the Russia asteroid because it came out of the daytime sky. These are nearly impossible to find ahead of time because telescopes can only spot asteroids during the night.
http://www.businessinsider.com/heres-why-astronomers-did-not-detect-the-russia-meteor-ahead-of-time-2013-2
Pa nasploh je to malo telo za opazüvati, ampak se že pri ten vidi, ka je škoda lehko veka.
TUNČEK ponedeljek, 18. februar 2013 ob 20:18
Leta 1908 v Sibirijo padel del zvezde repatice
Leta 1908 se je v Sibiriji zgodila nenavadna eksplozija, ki so jo zaznali celo v Evropi. Rusi so šele 19 let po dogodku v Sibirijo napotili ekspedicijo, ki pa ni ničesar našla. Moralo je miniti 102 leti, da so se znanstveniki spet poglobili v nenavadni dogodek, tokrat s pomočjo satelitov. Z meritvami radioaktivnosti so našli približno 100 metrov pod zemljo ostanke kometa, ki je povzročil skrivnostno eksplozijo.
Prvi podatki kažejo, da je na Zemljo padel manjši del zvezde repatice, ki je pred sto leti oplazila naš planet. Manjši delčki so zgoreli v atmosferi, večji kos pa je očitno povzročil opustošenje.
Kometi in asteroidi sploh niso tako redki gostje našega planeta. Človeštvo je do sedaj imelo veliko sreče, ni pa rečeno, da bo tako tudi v prihodnosti.
Ne ven zake toke stvari koplejo doj f Sibiriji ali pa v Ameriki ?!
Tak je zgledalo v Tunguski 40 let po podci.
Ivek ponedeljek, 18. februar 2013 ob 23:31
V Tunguski na globini 100m niso našli ostanke kometa, temveč meteorita.
Rusi so našli opustošenje, našli so tudi čudne majhne kroglice, ki so nastale s taljenjem, vendar ga v tistem času nihči ni znal razložiti.
Zvezde repatice ne obstojajo, razen v narodnem pojmovanju. Rep nastane, ko meteorit ali meteoritski roj v katerega razpade meteor zgori v ozračju.
Kometi so nebesna telesa sestavljena iz ledu. Meteoriti so iz kamnin in rudnin.
Razlaga je napisana po spominu, če sem se kaj zmotil popravi.
Dejan ponedeljek, 18. februar 2013 ob 23:45
Ja to je bolj pravljično napisano, kej je Tunček nalepja
Drugače je pa nekak tak:
Komet - falat iz leda in kamnine, ki izvira iz vesolja
Asteroid - falat kamnine, ki ma orbito v našen osončji
Meteor - dere asteroid vstopi v Zemljino atmosfero
Meteorit - falat, ki ga nejdemo na Zemlji, če med potovanjem skozi atmosfero ne zgori
Glede na sestavo pa potli poznamo meteorite - hondrite (kamen), ahondrite (bazalt), ...
Rep pri "zvezdah repaticah" je snov, ki izgorevle iz kometa. Rep je vedno obrjeni vkrej od Sunca, sej od Sunca glih zgorevle. Tak ka to v bistvi neje rep, lehko ma rep "napre"
Pisano tüdi iz glove, keko še mi je ostalo od študija geologije.
TUNČEK torek, 19. februar 2013 ob 10:21
Dejan fse to razmin pa še dosta več, se se že dugo ukvorjan z astronomijo. Pojmof pa je še dosta več, je pa že v redi če gda gdo malo stvari razloži.
Ivek o ten f Sibiriji pret sto leti se do dosta debaterati. Člonek pa sen vzeja po enih cejtingah ke so ne astronomsko strokovne, zato je lehko tüdi kej napok oziroma sto let nazej je blo pojmovanje astronomije bistveno drgočišno.
Teko za obrazložitef.
Dejan torek, 19. februar 2013 ob 10:55
Ven, ka ti to dobro veš. Malo sen se naveza še na Iveka pa ka malo obnovimo snov
Pojmov pa je seveda še dosti več, samo pri ten zej drügih ne nücamo
V Tunguski pa bi nej moč bila 10 do 15 megaton, podrlo pa je 80 milijonov drev radialno okoli padca. Toti zej v Rusiji bi nej meja moč 500 kiloton. Kakša veka razlika.
Ka pa takše stvari dol koplejo glih v Sibiriji al Ameriki, kak si napisa, bi pa reka, ka je že sama verjetnost teko večja, ka de neke tan dol palo, sej je Rusija oz. Sibirija fest veka, isto Amerika. Pa poleg tega je Amerika gosto naseljena pa tüdi jihovo zanimanje za tote stvari je veko. Sibirija je sicer bole redko poseljena, samo so tan dokumenterani večji padci, ki so vidni tak ali ovači.
Toti asteroid je pa po zraki püsta 480 km dugo sled.
Pa ena dobra stron, ge se vidijo vsi dokumentirani padci meteoritov. ZDA so recimo cele "popikane", Južna Amerika pa slabo, sej maš tan pragozd in redko poseljena območja, zato teko meje raziskono.
http://www.guardian.co.uk/news/datablog/interactive/2013/feb/15/meteorite-fall-map
Dejan petek, 22. februar 2013 ob 17:05
Pa še malo sprehoda po Marsi
http://www.360cities.net/image/mars-panorama-curiosity-solar-day-177
TUNČEK petek, 22. februar 2013 ob 19:54
Tak pa si svetimo na zemli - eni več eni pa nič !
TUNČEK ponedeljek, 25. februar 2013 ob 20:48
Kumer je ša mimo ruski meteroit nan že grozi sunčeva pega.
Sunčeva pega
Dejan nedelja, 17. marec 2013 ob 21:50
Tote dni je tüdi od nos bija viden, oz. bi bija viden, če ne bi bilo oblačno, komet Panstarrs.
Sicer je bija nizko nad horizonton na zahodi, mogoče so ga ge na obali lehko vidli.
Več slik pa še je tü.
TUNČEK ponedeljek, 18. marec 2013 ob 07:39
Nič je ne blo viditi zavolo oblačnosti.
đoužek ponedeljek, 18. marec 2013 ob 10:20
eno smo ga vidli
TUNČEK ponedeljek, 18. marec 2013 ob 14:59
Lepo in zanimivo. Ste pač meli jasno.
Dejan četrtek, 25. april 2013 ob 18:32
Gnes lehko poglednete delni Lunin mrk, ki de viden tüdi pri nas. Najbole okrog 22h.
Legionar petek, 26. april 2013 ob 12:56
Si jo samo skozi fotoaparat štrcna?
Dejan petek, 26. april 2013 ob 13:09
Ja. Samo tota je že od prešjega, lejnskega mrka. Od včera maš jih tü:
http://www.prlekija-on.net/lokalno/5728/opazovali-smo-delni-lunin-mrk.html
Legionar petek, 26. april 2013 ob 18:25
Naslednjič mi povej, pa don teleskop vün, pa opet tan lehko kakšno sliko naredima.
Samo kakšen ustrezni okular še moren nabaviti.