Ovokrot sen v cejtingah bra, ka si je nekši američon tü pri nas vikend v goricah küpa, te pa ga je ružeje klopotca motilo. Pa se je nekej pritožüva na občino pa nekej bunja, tak ka je te tisti lastnik klopotca moga fsakši den od 21:00 pa do 6:00 (nekak tak) drügi den klopotec zavreti, ka ne bi ružja. Te pa ga je enkrat pozoba zavreti pa je čez noč ružja, ovega amerikanera pa je to motilo pa je ša klopotec čez noč dol vrga pa potrja To nemreš vervati, ke si fse lidje ne zmislijo. Jas bi ga tak nekan natira to nazej ot kod je priša
Pa ke so butli?! Ke te hodi sen, či ga klopotec tak moti. Takak da bi klopotec glasnejši bija kak tisti küp jihovih avtov. Nej san proba našo vino piti či vüple.
Pozdravljeni !
Da tema ne bi zamrla naj tudi jaz nekaj napišem o klopotcu. Lansko jesen je izšla prva knjiga o klopotcu pri nas. Avtor Drago Kurade iz Kungote je leta in leta zbiral material za knjigo. V tej knjigi je vse o klopotcu in jo toplo priporočam vsem, ki jih ta tematika zanima.
Jaz , kadar vodim prireditve ob postavljanju klopotca vedno kaj novega najdem v tej knjigi. Notri je tudi študija mariborske tehnične fakultete in vsi načrti.
Malo ljudi ve, da je klopotec slovenski izum ! Bravo mi !
pa še ena moja kratka iz knjige:
Postavljanje klopotca
Na vrh klanca,
dva črna vranca,
na vozu pa lepotec,
naš štajerski klopotec.
Fantje zbrani zapojo,
le še rep mu pridajo,
pazi škorec se tatič,
da zapiha nam vetrič!
Tak kak si napisa je kniga zanimiva moren se pohvoliti ka sen bija poleg od začetka pa sen pomoga zbirati gradivo,notri je tüdi naš klopotec pa na predstavitvah sen bija poleg. Drago je nareda veko delo.Resen je to naš izum star več kak 200 let.
Slovenci mamo tri stvari,
jih drugje na širni obli ni.
Prva stvar je tam na Lentu,
trta stara, ki je ni na svetu.
Potem so avtohtone sorte,
dobre kar si mislit morte.
In tretje je naš klopotec
vseh vinogradov lepotec.
Žal ponosni smo premalo,
iz tega iztržit bi se dalo.
Pa kaj, ko ne vesta niti dva
kolk letanc kir klopotec ma.
Zato povem vam tu sedaj,
da vedli boste vekomaj:
v goricah naših so letance štiri,
v Halozah se s šestimi šopiri.
Pesem klopotcev je pesem za dušu,
prebrodili smo močo in sušo,
trepetali, se bali, ko paral je blisk,
zato tolk slajši, trgačev je vrisk.
Sedaj pa kupico dvignimo vsi,
poglejmo resnici globoko v oči,
sedaj si še tu, vesel in krepak,
jutri te lahko, pocitra že vrag.
Kakšen komentar na mojo "umetnino" ?
Je pa kar nekaj stvari okrog klopotca ki motijo pri vsej stvari. Ko vidim z belim lakom pobarvane letance, ko vidim na klopotcu vse možne zastave, ko vidim na njem nešteto barv, ko vidim na njem ogromno pleha in nepotrebnik kovinskih delov itd.. Da ne govorim o strašnih strojih ki postavljajo klopotec. Malo me moti tudi tekmovanje, kdo bo imel večjega in potem to ni več to. Klopotec mora imeti normalne mere, da se ga lepo na roke postavi, v plavih predpasnikih in klobukih kot nekoč. Potem je to tisto pravo.
Ne vem zakaj ne bi raje kot v velikosti tekmovali v lepoti petja oziroma klopotanja klopotca ??
V storih cejtih je bilo glih tak keri je meja vekšega,keremi je bole lepo klopota pa keri je meja več maclekov.Znono je ka je meja štirnodvejščak pa 24 maclekof toti je bija nejbol redki, dvanaščak je bija pole poznani.Že od negda pa so meli lastniki svoje poglede pa so klopotce krasili po svojen okusi.
Rsen je ka je nejbol praf ka je klopotec takši kak je nareti iz več vrst lesa nepobarvani. Običaj postovlaja pa je opet domena virta.
Mi smo postavili klopotec v Maribori totega je podorja župan Dr.Ludvik Bratuša to pa je že enkej let nazej.Lejnsko leto pa so ga vandali dokraja vničili. Tüdi to je del zgodovine klopotca.
Pa še ena klopotce so negda dečki fkrali ali pa ga dol vrgli.Na keren klopotci je ne bilo zihrunge na vrhi ronte so ga z dugoj rohloj odignoli ka je opa na tla pa se potra. Če pa so ga fkrali pa so ga meli kakšo leto skritega potlan kej zamejali pa postavili negi indi. Samo tisti provi meštri so tak dobro znali keri je keri.
Štorije o klopotcih so joko zanimive pa fsakši je meja svojo.
To je venda bol za okras, kak ka bi se to vrtelo. Nekši vetrič tega nemre obrniti, či pa je močnejši veter pa venda vse spotere. Vači pa bodo mo motor kcoj dali
ja kej za vraga pa te postovlajo klopotec keri s eneče vrteti.
Sen čüja informacijo ka so ga EJHALI vogali pa je nekej ne štimalo.
Za premi veri ka so dedi že negda naredli klopotec keri se je zavrtja kak je pihna bor mali veter.Toti velikan pa nema düše če se ne vtri ?????????????'
Fejn bi bilo ka se razjasni ka je je nas tvori
Mislin, ke se po nobeni fiziki nemre zavrteti pri običajnen vetri. Za toki klopotec bi moga pihati orkon. Je pa resen, da veter zavrti tüdi veke veternice, ke delajo elektriko, samo tiste mojo precizne kugllagere in se tüdi aftomatsko možejo.
Dejan je napisal/a: To je venda bol za okras, kak ka bi se to vrtelo. Nekši vetrič tega nemre obrniti, či pa je močnejši veter pa venda vse spotere. Vači pa bodo mo motor kcoj dali
Če dojo k klopotci motor je to ne več tisto, ke bi klopotec naj pretstovla. Zdi se mi, da je tü po v ospredji neko hlastoje za kakšin rekordon, ke je že raspašena navoda po naši lepi domovini Sloveniji.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega torek, 25. september 2007 ob 12:48
Samo se pitan, keri bi po toten načrti zna napraviti provi klopotec!
Bomo mogli na našega Milana počakati, ka de on toti načrt v tote škotle sprava.
Dejan torek, 25. september 2007 ob 13:09
Pepek, važen je namen, ne či toti načrt dejansko kumi kej pomoga
MILAN torek, 25. september 2007 ob 21:14
tüdu jaz si mislin ka dosti nede pomoga
važno pa je ka bi enkrat bija nareti zavolo
nos keri vemo kak je s klopotcom.
Dejan torek, 14. oktober 2008 ob 21:44
Ovokrot sen v cejtingah bra, ka si je nekši američon tü pri nas vikend v goricah küpa, te pa ga je ružeje klopotca motilo. Pa se je nekej pritožüva na občino pa nekej bunja, tak ka je te tisti lastnik klopotca moga fsakši den od 21:00 pa do 6:00 (nekak tak) drügi den klopotec zavreti, ka ne bi ružja. Te pa ga je enkrat pozoba zavreti pa je čez noč ružja, ovega amerikanera pa je to motilo pa je ša klopotec čez noč dol vrga pa potrja
To nemreš vervati, ke si fse lidje ne zmislijo. Jas bi ga tak nekan natira to nazej ot kod je priša 
Jernej torek, 14. oktober 2008 ob 22:29
Naja ZDA-ji so vajeni ka lejko za vsaki drek tozijo. Za neven kelko $ Dollarov odskodnino!
More se integrerati in prilagoditi ci ma Gorice Prlekiji
MHA sreda, 15. oktober 2008 ob 10:33
Pa ke so butli?!
Ke te hodi sen, či ga klopotec tak moti. Takak da bi klopotec glasnejši bija kak tisti küp jihovih avtov. Nej san proba našo vino piti či vüple. 
oskar petek, 30. julij 2010 ob 20:19
Pozdravljeni !
Da tema ne bi zamrla naj tudi jaz nekaj napišem o klopotcu. Lansko jesen je izšla prva knjiga o klopotcu pri nas. Avtor Drago Kurade iz Kungote je leta in leta zbiral material za knjigo. V tej knjigi je vse o klopotcu in jo toplo priporočam vsem, ki jih ta tematika zanima.
Jaz , kadar vodim prireditve ob postavljanju klopotca vedno kaj novega najdem v tej knjigi. Notri je tudi študija mariborske tehnične fakultete in vsi načrti.
Malo ljudi ve, da je klopotec slovenski izum ! Bravo mi !
pa še ena moja kratka iz knjige:
Postavljanje klopotca
Na vrh klanca,
dva črna vranca,
na vozu pa lepotec,
naš štajerski klopotec.
Fantje zbrani zapojo,
le še rep mu pridajo,
pazi škorec se tatič,
da zapiha nam vetrič!
MHA petek, 30. julij 2010 ob 23:17
oskar je napisal/a:
Malo ljudi ve, da je klopotec slovenski izum ! Bravo mi !
To sen nejč nikdor ne štindera, što ga je nareda. Što, ge pa kdej je klopotec zmisla?
MILAN sobota, 31. julij 2010 ob 07:41
oskar sobota, 31. julij 2010 ob 09:02
Oskar Neuvirt
Samo naš klopotec
Slovenci mamo tri stvari,
jih drugje na širni obli ni.
Prva stvar je tam na Lentu,
trta stara, ki je ni na svetu.
Potem so avtohtone sorte,
dobre kar si mislit morte.
In tretje je naš klopotec
vseh vinogradov lepotec.
Žal ponosni smo premalo,
iz tega iztržit bi se dalo.
Pa kaj, ko ne vesta niti dva
kolk letanc kir klopotec ma.
Zato povem vam tu sedaj,
da vedli boste vekomaj:
v goricah naših so letance štiri,
v Halozah se s šestimi šopiri.
Pesem klopotcev je pesem za dušu,
prebrodili smo močo in sušo,
trepetali, se bali, ko paral je blisk,
zato tolk slajši, trgačev je vrisk.
Sedaj pa kupico dvignimo vsi,
poglejmo resnici globoko v oči,
sedaj si še tu, vesel in krepak,
jutri te lahko, pocitra že vrag.
Kakšen komentar na mojo "umetnino" ?
Je pa kar nekaj stvari okrog klopotca ki motijo pri vsej stvari. Ko vidim z belim lakom pobarvane letance, ko vidim na klopotcu vse možne zastave, ko vidim na njem nešteto barv, ko vidim na njem ogromno pleha in nepotrebnik kovinskih delov itd.. Da ne govorim o strašnih strojih ki postavljajo klopotec. Malo me moti tudi tekmovanje, kdo bo imel večjega in potem to ni več to. Klopotec mora imeti normalne mere, da se ga lepo na roke postavi, v plavih predpasnikih in klobukih kot nekoč. Potem je to tisto pravo.
Ne vem zakaj ne bi raje kot v velikosti tekmovali v lepoti petja oziroma klopotanja klopotca ??
MILAN sobota, 31. julij 2010 ob 09:21
Rsen je ka je nejbol praf ka je klopotec takši kak je nareti iz več vrst lesa nepobarvani. Običaj postovlaja pa je opet domena virta.
Mi smo postavili klopotec v Maribori totega je podorja župan Dr.Ludvik Bratuša to pa je že enkej let nazej.Lejnsko leto pa so ga vandali dokraja vničili. Tüdi to je del zgodovine klopotca.
Pa še ena klopotce so negda dečki fkrali ali pa ga dol vrgli.Na keren klopotci je ne bilo zihrunge na vrhi ronte so ga z dugoj rohloj odignoli ka je opa na tla pa se potra. Če pa so ga fkrali pa so ga meli kakšo leto skritega potlan kej zamejali pa postavili negi indi. Samo tisti provi meštri so tak dobro znali keri je keri.
Štorije o klopotcih so joko zanimive pa fsakši je meja svojo.
Dejan sobota, 31. julij 2010 ob 10:24
Klopotec
oskar nedelja, 1. avgust 2010 ob 22:17
http://tvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-1/tv.slo1/#ava2.77750760;;
danes je bila dobra oddaj o klopotcu na radio Slovenija 1 program !
lp
oskar torek, 3. avgust 2010 ob 12:28
V soboto 14.8. bodo v Hermancih postavili klopotec z 17 metri premera veterenic. En maclek ima baje 20 kg.
Kaj menite, se bo to čudo vrtelo ob vetru ?
Jaz pravim , če je narejen po standardnem načrtu in ležajen samo les na les se ne bo vrtel !
Dejan torek, 3. avgust 2010 ob 12:52
To je venda bol za okras, kak ka bi se to vrtelo. Nekši vetrič tega nemre obrniti, či pa je močnejši veter pa venda vse spotere. Vači pa bodo mo motor kcoj dali
oskar ponedeljek, 9. avgust 2010 ob 13:10
Potreboval bi risbo, takšno enobarvno grafiko klopotca (prleškega na 4 letance) za tisk na predpasnik.
Mi lahko kdo to pošlje ?
Lp
oskar nedelja, 15. avgust 2010 ob 17:58
NO, klopotec je izvezen na mojem predpasniku.
V Hermancih nisem bil , sem pa dobil info da se rekorder ni zavrtel !
MILAN nedelja, 15. avgust 2010 ob 20:47
Sen čüja informacijo ka so ga EJHALI vogali pa je nekej ne štimalo.
Za premi veri ka so dedi že negda naredli klopotec keri se je zavrtja kak je pihna bor mali veter.Toti velikan pa nema düše če se ne vtri ?????????????'
Fejn bi bilo ka se razjasni ka je je nas tvori
TUNČEK ponedeljek, 16. avgust 2010 ob 12:55
Mislin, ke se po nobeni fiziki nemre zavrteti pri običajnen vetri. Za toki klopotec bi moga pihati orkon. Je pa resen, da veter zavrti tüdi veke veternice, ke delajo elektriko, samo tiste mojo precizne kugllagere in se tüdi aftomatsko možejo.
TUNČEK ponedeljek, 16. avgust 2010 ob 13:00
Dejan je napisal/a:
To je venda bol za okras, kak ka bi se to vrtelo. Nekši vetrič tega nemre obrniti, či pa je močnejši veter pa venda vse spotere. Vači pa bodo mo motor kcoj dali
Če dojo k klopotci motor je to ne več tisto, ke bi klopotec naj pretstovla. Zdi se mi, da je tü po v ospredji neko hlastoje za kakšin rekordon, ke je že raspašena navoda po naši lepi domovini Sloveniji.