Evropska komisija v Bruslju je na seznam zaščitenih proizvodov v Evropski uniji dodala tudi prleško tünko, ki je tako peti slovenski proizvod, ki je zaščiten na evropski ravni. Evropska komisija je prleško tünko uvrstila na seznam proizvodov z zaščiteno geografsko označbo.
Zgodba o socialni pomoči, ki jo dediči morajo vrniti po smrti najbližnjega, ki smo jo prejeli v uredništvo.
V soboto, 14. avgusta, so v Hermancih postavili največji klopotec na svetu. Klopotec je izdelal Stanko Habjanič s Kajžarja, ki je ob pomoči PGD Miklavž pri Ormožu, klopotec tudi postavil. Po podatkih naj bi šlo za največji klopotec na svetu, večji naj bi sicer bil v Avstriji, kjer pa služi le kot maketa.
9. avgust 1868 je za vse Slovence pomemben datum, saj je takrat v Ljutomeru potekal prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo preko sedem tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug B. Rajič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci. Že pred tem, leta 1863 so rodoljubni ljutomerčani priredili t.i. narodno besedo.
Do 16. avgusta je v javni razpravi predlog zakona o davku na nepremičnine. Zakon naj bi bil bolj pošten in naj bi pravičneje porazdelil bremena financiranja javne porabe glede na premoženje državljanov, izboljšal samofinanciranje lokalnih skupnosti in zmanjšal prelivanje izravnav iz ostalih občin, pozitiven vpliv pa naj bi imel tudi na državni proračun.
V nedeljo, 11. julija 2010, smo se ob 11. uri pri »Fričovi kapeli« na Spodnjem Kamenščaku zbrali pri sveti maši vaščani Spodnjega Kamenščaka. Počastili smo 115. obletnico kapele in se tako kot že dobrih 25 let udeležili tradicionalnega žegnanja. Mašo je opravil monsinjor Izidor Veleberi, ki je prisotne nagovoril v duhu spoštovanja v družini.
Döner kebab je v Ljutomeru prisoten že štiri leta, pred kratkim pa so odprli še tretjo kebabdžinico. Tako imajo sedaj ljubitelji kebaba na izbiro več lokacij, lastniki pa večjo konkurenco. Kebab v Ljutomeru lahko kupite na avtobusni postaji, pri supermarketu Tuš in nekaj deset metrov dalje pri trgovini Keros ter občasno na Glavnem trgu.
Prve žitne kroge so v Sloveniji opazili leta 2000 v Pečarovcih. Leta 2006 in 2007 so se žitni krogi pojavili tudi v Prlekiji, točneje na Krapju. Letos pa so se žitni krogi pojavili v Rakičanu.
Na portalu Prlekija-on.net smo za vas pripravili dražbo za ljubitelje prleških raritet, ki bodo med obiskovalci morda naletele na ugoden odziv, se umestile v nove zbirke ali prleška svetišča zgodovine. Za pokušino vam ponujamo tiskarsko ploščo naslovnice prve številke neodvisnega prleškega časopisa Klopotec, ki je izhajal v letu 1992.
Kot smo obljubili, smo obiskali tisočega registriranega uporabnika portala in mu izročili nagrado »sladki paket Kandit« v katerem je bilo za tri kilograme čokolade, bombonov in piškotov sponzorja Progress. Ob tej priložnosti je dipl. ekonomist Dani iz Beltincev prejel še pisno priznanje in majico Prleških cejtng.