Anja Ivajnšič
Sprva ni imel imena kuža ta,
v jarku ga je našla neka gospa.
Ni mogla verjeti, da lahko nekdo
zavrže nedolžno živalico.
Odnesla ga je domov,
čeprav je komaj hodila še s palico.
Kdove, kaj bi s tem revčkom bilo,
če ne bi naletel na to prijazno gospo.
Doma je dolgo premišljevala,
katero ime bi mu izbrala.
Reksi, Piki, Miki, Riki,
Bobi, Taček ali Luks.
Nobeno ime ni bilo tisto pravo,
še kuža je čudno zmajeval z glavo.
Potlej je zazrla v svetleče rjave se oči
in mu rekla:
»Seveda, kuža Zlatko bodi ti.«
Kuža Zlatko je veselo zalajal glasno,
saj mu njegovo ime zelo všeč je bilo.
Še bolj veseli so njeni vnuki postali,
ko so novega družinskega člana spoznali.
Kuža Zlatko pri njih uživa pasje življenje lepo,
družina pravi, da je VREDEN VEČ KOT ZLATO.
Projekt medgeneracijsko sodelovanje skozi pesem - Mali in Veliki pesniki sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.