Simona Novak
Zopet v žalost je odeta,
duša med domom in svetom razpeta,
srce si želi v rodni kraj,
a kaj, ko vrnitve ni nazaj.
Solza se v očeh utrne,
vsa radost v žalost obrne,
na obrazu ni utrinka sreče,
le papir in pesmi, sveče …
Ko le krila bi imela,
domov nad krošnjami dreves bi poletela,
a to so misli le brezupne,
v nočeh nam mnogim želje skupne.
Projekt medgeneracijsko sodelovanje skozi pesem - Mali in Veliki pesniki sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.