Či keri pozna koga, ki bi zna kej več napisati od zgodovine Prlekije, nej ga priprovi do tega, ka de to tüdi nareda. Meni se vidi malo žalostno, ka je živleje naših prednikof, ki so skos stoletja klübüvali raznin vladoron, naravi, cejti, pa še čemi, napisana na petih straneh.
Zgodovina je zanimiva ker te mi lahko tudi mogoce razumemo zakaj to tak je kak je!
Mene na Glavnem Trgi facenera spomenik Avstro-Ogerske Monarhije (Galeriji pot Kuzno znamenje na Glavnem trgu) polek Partizanskega spomenika to so 2 odobja ka je Prlekija skoz dala!
Zaednok sen nejša samo teko:
Preteklost Ljutomera je pomembna tudi za Slovence kot narod in na marsikatero potezo naših ljutomerskih rojakov smo lahko še danes ponosni.
Posebno pomemben je datum 9.8.1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo preko sedem tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug B. Rajič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci. Že pred tem leta 1863 so rodoljubni ljutomerčani priredili takoimenovano narodno besedo. Lutomerčani so bili sicer povečini Slovenci, vendar pa sta Nemcem "na kožo" pisani volilni red in gospodarska premoč zagotavljala prevlado v trški občinski upravi vse do konca prve svetovne vojne. Do cepitve oz. ločenega zbiranja nemško in slovensko usmerjenih meščanov je prišlo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, do odprtih konfliktov in hudih nasprotij pa zlasti v letu 1848, ki je znano kot leto pomladi narodov. Nemci so že leto pred tem ustanovili svoje bralno društvo, medtem ko so se Slovenci zbirali okoli Ivana Gottweisa.
zizekpetek, 2. junij 2006 ob 19:12
Saj pa obstaja dosti knjig, lejko malo ojačate prstne mišice pa kaj sprepišete
Predlagan ka se v Lotmerki izbere eden takši datum ki je glede na den pa mesec isti kak keri od tistih gda so čarovniške procese pa kurjenje meli. Te pa bi se malo za šalo pa malo zares lehko prikozalo kak je te to bilo (kak so bli te dedi hempasti pa ženska faušija neizmerna).Polek bi pasala še hrona pa pijača bole na tisti cajt naštimana.....pa še sto idej se mi mota po glovi pa ne ven če se sploča pisati.Samo lepo prosin ka me prav razmite - s ten ne mislin ka bi meli američki tip praznuvaja tak kak se to marsike godi. Takšega našega bi si naredli.Coprniško noč.
Tak bi lepo eno obdobje naše preteklosti predstavili pa približali našin mlodin, pa storin, pa turiston...ve pa je Glovni plac zadosti veki za takšo zadevo.Pa bi se lehko na jen kaj drugega godilo pa ne samo toti sejen ki se v glovnen sam kič odovle.
Ka pa misli LTO o toten predlogi?
Stvari je treba malo zmodernizerati-prleški sejem naj bi bija sejem domoče obrti, vendar tega že dugo nega! Lep primer je Grossmannov festival filma in vina, treba je mladini dati proste roke za ustvarjanje. Toti festival de čez par let pomoje prova prleška atrakcija, in praf je tak-vsaka čast organizatoron!!!
Zmodernizerati že, samo ne fsega metati v isti koš.
Grossmannof festival je poglovje za sebe in je dobro, ka je tak zastovleni kak je. Mogoče bode resen grota tüdi prleška atrakcija. Močno pa dvomin, ka do se na toten festivali drejngali turisti, pa tüdi nedo glih preveke sile delali. Je peč tak, ka takša stvor zanimle samo določeni krog lidi, za drüge pa si moreš pač neke drügega zmisliti, či jih češ vün s kuč dobiti.
Zato se meni ideja okoli kürjeja coprnc sploh ne vidi slaba. Samo tak kak je rekla Zvončica, tisti den bi mogli celi Glovni ploc v Lotmerki prestaviti porsto let nazoj, ne pa se iti ameriške maškarade.
Kej pa se tiče sejma, pa sen že negda napisa, ka bi mogli napre postaviti turistična drüštva, domoče obrtnike (tüdi tiste, ki več ne delajo), pa mogoče vinogradniška drüštva. Fse tiste štande, na kerih se odovle razna komercijalna roba, pa ločiti od jih.
Jeruzalem je doblo ime pa Jerusalemi (Israel)!
Legenda pravi ka so Kreuzritter (krizevni vitezi) casa krizevne vojne na poti v Jeruzalem pa nazaj dumu, na tom mesti mimo prisli.
Ker je tak lepo blo so tom kraji dali ime Jeruzalem okrok 13 stoletja!
Baje so tüdi Templeri narocili ka gospod Franc Preseren napise "Zdravljico"
Stets mussten die Slowenen ihre Identität gegen fremde Eindringlinge behaupten: Deutsche, Österreicher, Ungarn, Italiener gaben sich die Klinke und die Herrschaft in die Hand. Slowenisch war die Sprache der Bauern und Diener, der einfachen Leute, und es zeugt von der Beharrlichkeit des Volkes, dass es seine Sprache trotz fremder Dominanz retten konnte...
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega sreda, 22. marec 2006 ob 21:54
Ta nit obravnava vsebino članka: Zgodovina Prlekije
Či keri pozna koga, ki bi zna kej več napisati od zgodovine Prlekije, nej ga priprovi do tega, ka de to tüdi nareda. Meni se vidi malo žalostno, ka je živleje naših prednikof, ki so skos stoletja klübüvali raznin vladoron, naravi, cejti, pa še čemi, napisana na petih straneh.
Dejan četrtek, 23. marec 2006 ob 12:01
Ja nücali bi kakšega zgodovinara
Če keri kej več ve nasploh o Prlekiji, je dobrodošel s svojimi prispevki.
Dejan ponedeljek, 10. april 2006 ob 21:44
Pod Zgodovina Prlekije je še zdaj dodana zgodovina Radenec.
Jernej torek, 11. april 2006 ob 20:33
Zgodovina je zanimiva ker te mi lahko tudi mogoce razumemo zakaj to tak je kak je!
Mene na Glavnem Trgi facenera spomenik Avstro-Ogerske Monarhije (Galeriji pot Kuzno znamenje na Glavnem trgu) polek Partizanskega spomenika to so 2 odobja ka je Prlekija skoz dala!
MHA sobota, 15. april 2006 ob 21:19
kapa 1. SLOVENSKI TABOR??? po ton je lotmerk premalo znoni. Što ve ke o ten!!! Pepek aus der brega ti bi ziher zno neke o ton povedati!!!
Pepek z brega četrtek, 1. junij 2006 ob 13:45
Zaednok sen nejša samo teko:
Preteklost Ljutomera je pomembna tudi za Slovence kot narod in na marsikatero potezo naših ljutomerskih rojakov smo lahko še danes ponosni.
Posebno pomemben je datum 9.8.1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo preko sedem tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug B. Rajič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci. Že pred tem leta 1863 so rodoljubni ljutomerčani priredili takoimenovano narodno besedo. Lutomerčani so bili sicer povečini Slovenci, vendar pa sta Nemcem "na kožo" pisani volilni red in gospodarska premoč zagotavljala prevlado v trški občinski upravi vse do konca prve svetovne vojne. Do cepitve oz. ločenega zbiranja nemško in slovensko usmerjenih meščanov je prišlo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, do odprtih konfliktov in hudih nasprotij pa zlasti v letu 1848, ki je znano kot leto pomladi narodov. Nemci so že leto pred tem ustanovili svoje bralno društvo, medtem ko so se Slovenci zbirali okoli Ivana Gottweisa.
zizek petek, 2. junij 2006 ob 19:12
Saj pa obstaja dosti knjig, lejko malo ojačate prstne mišice pa kaj sprepišete
Zvončica ponedeljek, 3. julij 2006 ob 21:58
Predlagan ka se v Lotmerki izbere eden takši datum ki je glede na den pa mesec isti kak keri od tistih gda so čarovniške procese pa kurjenje meli. Te pa bi se malo za šalo pa malo zares lehko prikozalo kak je te to bilo (kak so bli te dedi hempasti pa ženska faušija neizmerna).Polek bi pasala še hrona pa pijača bole na tisti cajt naštimana.....pa še sto idej se mi mota po glovi pa ne ven če se sploča pisati.Samo lepo prosin ka me prav razmite - s ten ne mislin ka bi meli američki tip praznuvaja tak kak se to marsike godi. Takšega našega bi si naredli.Coprniško noč.
Tak bi lepo eno obdobje naše preteklosti predstavili pa približali našin mlodin, pa storin, pa turiston...ve pa je Glovni plac zadosti veki za takšo zadevo.Pa bi se lehko na jen kaj drugega godilo pa ne samo toti sejen ki se v glovnen sam kič odovle.
Ka pa misli LTO o toten predlogi?
Dejan torek, 4. julij 2006 ob 01:13
Ja to bi mogli malo LTO dregniti, či bi kej takšega zrihtali. Bi blo zanimivo.
Nema veze torek, 15. avgust 2006 ob 02:52
Stvari je treba malo zmodernizerati-prleški sejem naj bi bija sejem domoče obrti, vendar tega že dugo nega! Lep primer je Grossmannov festival filma in vina, treba je mladini dati proste roke za ustvarjanje. Toti festival de čez par let pomoje prova prleška atrakcija, in praf je tak-vsaka čast organizatoron!!!
Pepek z brega torek, 15. avgust 2006 ob 12:02
Zmodernizerati že, samo ne fsega metati v isti koš.
Grossmannof festival je poglovje za sebe in je dobro, ka je tak zastovleni kak je. Mogoče bode resen grota tüdi prleška atrakcija. Močno pa dvomin, ka do se na toten festivali drejngali turisti, pa tüdi nedo glih preveke sile delali. Je peč tak, ka takša stvor zanimle samo določeni krog lidi, za drüge pa si moreš pač neke drügega zmisliti, či jih češ vün s kuč dobiti.
Zato se meni ideja okoli kürjeja coprnc sploh ne vidi slaba. Samo tak kak je rekla Zvončica, tisti den bi mogli celi Glovni ploc v Lotmerki prestaviti porsto let nazoj, ne pa se iti ameriške maškarade.
Kej pa se tiče sejma, pa sen že negda napisa, ka bi mogli napre postaviti turistična drüštva, domoče obrtnike (tüdi tiste, ki več ne delajo), pa mogoče vinogradniška drüštva. Fse tiste štande, na kerih se odovle razna komercijalna roba, pa ločiti od jih.
Jernej četrtek, 23. november 2006 ob 20:18
Jeruzalem je doblo ime pa Jerusalemi (Israel)!
Legenda pravi ka so Kreuzritter (krizevni vitezi) casa krizevne vojne na poti v Jeruzalem pa nazaj dumu, na tom mesti mimo prisli.
Ker je tak lepo blo so tom kraji dali ime Jeruzalem okrok 13 stoletja!
Baje so tüdi Templeri narocili ka gospod Franc Preseren napise "Zdravljico"
Jernej ponedeljek, 5. februar 2007 ob 22:43
Stets mussten die Slowenen ihre Identität gegen fremde Eindringlinge behaupten: Deutsche, Österreicher, Ungarn, Italiener gaben sich die Klinke und die Herrschaft in die Hand. Slowenisch war die Sprache der Bauern und Diener, der einfachen Leute, und es zeugt von der Beharrlichkeit des Volkes, dass es seine Sprache trotz fremder Dominanz retten konnte...
pa so svojo kulturo rejsili..
Jernej sreda, 7. februar 2007 ob 21:37
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/zgo_si_osebnipogled.html
Jernej četrtek, 8. februar 2007 ob 12:48
http://www.deutsche-schutzgebiete.de/webpages/kuk_Steiermark.gif
Jernej četrtek, 8. februar 2007 ob 12:55
http://de.wikipedia.org/wiki/Bild:Kronlander_Slowenien.png
Jernej torek, 20. februar 2007 ob 21:21
Ljutomer, osrčje Prlekije, se kot naselje omenja že leta 1242, leta 1265 pa je postal trg.
Jernej četrtek, 1. marec 2007 ob 18:54
http://www.hervardi.com/predniki.php
Jernej četrtek, 29. marec 2007 ob 22:36
Borci za severno mejo 25. Sušca (Marca) 1919 v Radencih
Jernej sreda, 4. april 2007 ob 19:30
Skoda ka nega niksi dokomentarni film ot zgodovine prlekije!