ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
prlek1825 je napisal/a: drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Drogi Prlek 1825.
Či glih se moš za Prleka moran tvojo pisaje najpret prebekslati f prleščino, ka bi ga razmija. To ti špenderan!
Ne ven, či sen po zamudja, morti ste se kda pogučovali. Rat bi zna kakši čüdež to roste v Vučji vesi, kda prideš doj s aftoceste? Glejan ot te gda so začeli povati no nikak nemren gor priti kaj povlejo? Ne folgan prešteti kaj piše na darsovi tobli! Či keri ve, bi bija joko veseli ka mi pove kaj de stega grotalo!
Ge si čüja Prleka, ka je reka: "ke o tem" "ke se dela" "ke na tobli piše"
Ivek, ka pa či bi ostali na temi? Sploh je ne važno kak piše, pa mislim ka veš ka ma vsako narečje puno različic. Tak daleč, pa či bi vsakši piso v takšni Prleščini kak jo guči se sploh ne bi razmili med soboj. Ker to kej si ti napiso je tudi ne niti bluzik temu kak jaz gučin, taka naslednjič ne poskušej prevajati...
Ja neke ste preveč začeli komplicirati glede totega pisaja. Prlek je z okolice Ormoža in že čist drgači guči, kak mi v Lotmerki. To se tak ve, ka ma že fsakša ves drügi guč, tak ka nekšo poenoteno pisaje v prleščini, nede glih sadov obrodila.
Pa držmo se teme, prleško pisati pa se mo ge indi fčili.
Ne dugo naze je blo po dnevniki, kak se dve vesi med sebo štükata za toto plinarno. V Bučečovcih so navdušeni nad ten, ovi polek Bučečovec pa so proti.
Ivek je napisal/a: prlek1825 je napisal/a: drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Drogi Prlek 1825.
Či glih se moš za Prleka moran tvojo pisaje najpret prebekslati f prleščino, ka bi ga razmija. To ti špenderan!
Ne ven, či sen po zamudja, morti ste se kda pogučovali. Rat bi zna kakši čüdež to roste v Vučji vesi, kda prideš doj s aftoceste? Glejan ot te gda so začeli povati no nikak nemren gor priti kaj povlejo? Ne folgan prešteti kaj piše na darsovi tobli! Či keri ve, bi bija joko veseli ka mi pove kaj de stega grotalo!
Ge si čüja Prleka, ka je reka: "ke o tem" "ke se dela" "ke na tobli piše"
ivek reko bom ti tak če se moš ti za prleka je žalostno ke ne veš ke vsaka vos ma svoj glos...je pa resen to pa priznam ke se ormoška prleščina fejst razlikuvle od lotmerške....tak da nej ti bo to jasno je pa zanimivo ke si se lotjo prevajaja...ke pa se tiče ujov z pikicami pa se ne obremejuvlem jaz ke preveč med pisajom ke provi prlek tak ve zake se gre
kak drugo pa sem si mislo ke de neke takšega tu vun zraslo....med drugim pa sem si tudi štidero ke bi lehko bilo tudi skladišče nafte,,samo zej te očitno nede
Ivek je napisal/a: prlek1825 je napisal/a: drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Drogi Prlek 1825.
Či glih se moš za Prleka moran tvojo pisaje najpret prebekslati f prleščino, ka bi ga razmija. To ti špenderan!
Ne ven, či sen po zamudja, morti ste se kda pogučovali. Rat bi zna kakši čüdež to roste v Vučji vesi, kda prideš doj s aftoceste? Glejan ot te gda so začeli povati no nikak nemren gor priti kaj povlejo? Ne folgan prešteti kaj piše na darsovi tobli! Či keri ve, bi bija joko veseli ka mi pove kaj de stega grotalo!
Ge si čüja Prleka, ka je reka: "ke o tem" "ke se dela" "ke na tobli piše"
Ven znon, ka je Prleščina ne zadeva okoli kere bi se nej gučalo na toten mesti. Zglosja bon se samo ednok in to z mejnigoj, ka fsen fküre pokožen, ka momo fsi praf, pa nobeden.
Jas bi to poveda pa napisa tak:
"Ne znon, či sen znavi zamüda nekej, o čen ste se že gdo pogučovali. Rat bi zna, kakši čüež to rose tan v Vučji vesi, dere prideš doj z aftoceste? Glejan od te, dere so začeli povati, no nikak nemren gor priti, kej povlejo. Ne folgan prešteti, kej piše na darsovi tobli. Či keri zno, bi bija joko veseli, či bi mi šteja povedati, kej bode s toga grotalo. Joko sen že radoveden..."
To je zej znavi drgačik povedano.... to se provi, ka mo Prleščina resen joko dosti form, besed no naglosof in je nemo nigdor fsi gučali vglih.
Ne pripoznan pa trditve, ka je "fseeno kak napišemo".... Či bomo tak delali, te bomo še to zapravili, kej je ostalo. Fsakši nej napiše tak, kak gučijo lidje okoli jega - zgledüvle se nej po storih lideh, keri še znojo tiste prove store besede in se nej kuša zognoti novin besedan, kere mojo samo prleški naglos, drgačik pa so privlečene is knjižne slovenščine...
Sen ziher, ka bi čistovsaki, kej je na toti stroni, to drgači napisa v svoji prleščini al kejkoli. Zato je nekšo poenotenje tega nemogoče, kak sen že reka. Pa tüdi pisaje v prleščini neje pogoj na toten forumi. Fsakši lehko piše, kak mo paše, makar v mađarščini, samo te bode ga malokdo razmja.
No če se malo nazaj spotimo je bila debata o mosti čez Muro (por metrof fkraj) in sicer keri tip mosta izbrati brod ali harfo, pa so močvirniki rekli ka se harfa nikak nebi sklodala z okolico, zato so nan naredli grši pa ceneši most brod, zaj pa tan poleg takši silosi ki po moje nikak ne pašejo tja. Meja sen že skoro čelno trčeje kda je nasproti vozeči zija kaj to tan stoji, jaz pa sen že skoro bija v jorki.
Ja to je industrijska cona, in tan so lokacijski pogoji v prostorsen plani zlo ohlapno napisani. Lehko pričakuvlemo še več čudnih oblik, oz. oblik ki s okolico/krajino nedo meli nobene veze..
Tak je to tan, ki je industrijska cona ob cesti, take stvari še bolj iztopajo oz.so vidne....
V to krajino sigurno ne pašejo, sprva je bil plan nareti logistični center zaradi bližine avtoceste. Sicer pa se dandanes vse spreminja, se bomo že morali navaditi. Ni mi pa povsem jasno na kakšnem principu vse skup to deluje.
Gnešji den je skoro fsoka stvor, ke jo češ ge postaviti problem. Mislin ke je razlog pregosta naseljenost in tüdi to, da lidje nič več nečejo meti blüzik naselij.
Tim proba odgovoriti, vupan ka sen praf razma, ka te zanima nastanek obrtne cone.
Opčina, se odloči, da bo neko lokacijo namenila za obrtno cono. Sprejme OPN (občinski prostorski načrt) za toto območje, in v prostorsken plani se določijo lokacijske podrobnosti dovoljenih gradenj. OPN opčina naroči pri projekantski hiši, ki ga pripravi.
Ker so industrijske/obrtne potrebe zelo različne, se zato sprejmejo zelo ohlapne omejitve, ka nega potli pri vsaki gradnji zahteve po spremnijaji OPNja zaradi recimo naklona strehe (či je v OPN bija določeni) itd. Na podlagi sprejetega OPNja, opčina za toto območje uveljavla predkupno pravico.
Občina ide v odkup zemljice. To lehko naredi pret sprejetjon prostorskega plana, venda ji je težje, ker je ne na vrhi piramide predkupnih upravičencof.
Po sprejetju OPNja , opčina nadalule z aktivnostmi odkupa in komunalnega opremlanja cone, pa tudi s prodajo zaintereseranin investitoron. Investitori plac kupijo, naročijo projekte na podlagi lokacijske informacije. Kda dobijo fse žegne od soglasjedajalcof, vložijo dekumentacijo za pridobitef gradbenega dovoleja (PGD) na UE in tan prečekerajo, če je fse v skladi z velavno zakonodajo in izdajo gradbeno dovoleje (GD).
Iz navedenega se, se da viditi, ka je za izgled obrtne cone krif tisti, ki do smernice za pripravo OPNja in ga nakonci tudi sprejme/potrdi. Naslednji, ki je krif pa je projektant objekta in jegof občutek (ozaveščenost) za krajinsko arhitekturo. Je pa tudi resen, ka projektant prvo more sprojekterati funkcionalni objekt, pa te ga oblikovati po željah investitora z upoštevajon fseh umejitef lokacijskih pogojof (zapisanih v OPN)
Či kerega zanima več o "jevnen interesi" in o razlastitvah, se lehko potrudin pa tudi o ten kej napišen.
Či sen ki v temo brsna, me nej prosin keri poprovi
Mene pa zanimle še ena stvor polek toga, keri je dovolja, ka se to tan postovi.
Kak sploh toto čüdo delüvle?
Kej bode se devalo f tote silose in kej bode potlan grotalo v totih silosih.
Či sen praf informerani, toto tehnologijo nemci opüščajo, ker se je ne pokozala tak joko dobra, kak so reklamerali. Zej jo te zgledne odovlejo takšin nimačekon, kak smo to mi...
Mi zno keri to malo razložiti - princip delüvaja totih plinarn
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
prlek1825 ponedeljek, 9. avgust 2010 ob 22:19
drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Dejan ponedeljek, 9. avgust 2010 ob 23:02
Baje bioplinarna.
Sporna lokacija za bioplinarno
V Bučečovcih gradijo bioplinsko napravo, v neposredni bližini pa bodo še rastlinjaki, ki bodo dali 60 delovnih mest
vecer.com
Ivek torek, 10. avgust 2010 ob 06:11
prlek1825 je napisal/a:
drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Drogi Prlek 1825.
Či glih se moš za Prleka moran tvojo pisaje najpret prebekslati f prleščino, ka bi ga razmija. To ti špenderan!
Ne ven, či sen po zamudja, morti ste se kda pogučovali. Rat bi zna kakši čüdež to roste v Vučji vesi, kda prideš doj s aftoceste? Glejan ot te gda so začeli povati no nikak nemren gor priti kaj povlejo? Ne folgan prešteti kaj piše na darsovi tobli! Či keri ve, bi bija joko veseli ka mi pove kaj de stega grotalo!
Ge si čüja Prleka, ka je reka: "ke o tem" "ke se dela" "ke na tobli piše"
SlovenianDevil torek, 10. avgust 2010 ob 07:56
Ivek, ka pa či bi ostali na temi? Sploh je ne važno kak piše, pa mislim ka veš ka ma vsako narečje puno različic. Tak daleč, pa či bi vsakši piso v takšni Prleščini kak jo guči se sploh ne bi razmili med soboj. Ker to kej si ti napiso je tudi ne niti bluzik temu kak jaz gučin, taka naslednjič ne poskušej prevajati...
Mo kdo kakšno sliko, kak to trenutno zgleja?
Dejan torek, 10. avgust 2010 ob 08:02
Ja neke ste preveč začeli komplicirati glede totega pisaja. Prlek je z okolice Ormoža in že čist drgači guči, kak mi v Lotmerki. To se tak ve, ka ma že fsakša ves drügi guč, tak ka nekšo poenoteno pisaje v prleščini, nede glih sadov obrodila.
Pa držmo se teme, prleško pisati pa se mo ge indi fčili.
Bon se pela kej mimo pa poslikna toto čudo.
MHA torek, 10. avgust 2010 ob 11:59
Ne dugo naze je blo po dnevniki, kak se dve vesi med sebo štükata za toto plinarno. V Bučečovcih so navdušeni nad ten, ovi polek Bučečovec pa so proti.
prlek1825 torek, 10. avgust 2010 ob 12:27
Ivek je napisal/a:
prlek1825 je napisal/a:
drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Drogi Prlek 1825.
Či glih se moš za Prleka moran tvojo pisaje najpret prebekslati f prleščino, ka bi ga razmija. To ti špenderan!
Ne ven, či sen po zamudja, morti ste se kda pogučovali. Rat bi zna kakši čüdež to roste v Vučji vesi, kda prideš doj s aftoceste? Glejan ot te gda so začeli povati no nikak nemren gor priti kaj povlejo? Ne folgan prešteti kaj piše na darsovi tobli! Či keri ve, bi bija joko veseli ka mi pove kaj de stega grotalo!
Ge si čüja Prleka, ka je reka: "ke o tem" "ke se dela" "ke na tobli piše"
ivek reko bom ti tak če se moš ti za prleka je žalostno ke ne veš ke vsaka vos ma svoj glos...je pa resen to pa priznam ke se ormoška prleščina fejst razlikuvle od lotmerške....tak da nej ti bo to jasno je pa zanimivo ke si se lotjo prevajaja...ke pa se tiče ujov z pikicami pa se ne obremejuvlem jaz ke preveč med pisajom ke provi prlek tak ve zake se gre
kak drugo pa sem si mislo ke de neke takšega tu vun zraslo....med drugim pa sem si tudi štidero ke bi lehko bilo tudi skladišče nafte,,samo zej te očitno nede
Dejan torek, 10. avgust 2010 ob 13:15
Ja v bistvi je toti "objekt" v Bučečovcih. Tak ka lehko ime teme spremenimo pa zej ki vemo za kej se gre
MHA torek, 10. avgust 2010 ob 13:35
Naslof bi lehko prilagodili - Bioplinarna Bučečofci. Pa neso se že neke štükali za toto zemlo, ka je občina štela naze vzeti?
Pepek z brega torek, 10. avgust 2010 ob 21:43
Ivek je napisal/a:
prlek1825 je napisal/a:
drogi prleki jaz mon eno pitaje....
ne vem če sem že opet zamudjo ke ste že ki obravnovali zanima me ke se dela to za čudo v vučji vesi pri izvozi z avtoceste...spremlam gradnjo od začetka in smo nekšo nemogočno čudo vun rose,,,ne folgam pa nikdor prečitati ke na tisti darsovi tobli piše..če ve kdo ke o tem bi bijo prav veseli ke sem že fejst radoveden ke de z tega
Drogi Prlek 1825.
Či glih se moš za Prleka moran tvojo pisaje najpret prebekslati f prleščino, ka bi ga razmija. To ti špenderan!
Ne ven, či sen po zamudja, morti ste se kda pogučovali. Rat bi zna kakši čüdež to roste v Vučji vesi, kda prideš doj s aftoceste? Glejan ot te gda so začeli povati no nikak nemren gor priti kaj povlejo? Ne folgan prešteti kaj piše na darsovi tobli! Či keri ve, bi bija joko veseli ka mi pove kaj de stega grotalo!
Ge si čüja Prleka, ka je reka: "ke o tem" "ke se dela" "ke na tobli piše"
Ven znon, ka je Prleščina ne zadeva okoli kere bi se nej gučalo na toten mesti. Zglosja bon se samo ednok in to z mejnigoj, ka fsen fküre pokožen, ka momo fsi praf, pa nobeden.
Jas bi to poveda pa napisa tak:
"Ne znon, či sen znavi zamüda nekej, o čen ste se že gdo pogučovali. Rat bi zna, kakši čüež to rose tan v Vučji vesi, dere prideš doj z aftoceste? Glejan od te, dere so začeli povati, no nikak nemren gor priti, kej povlejo. Ne folgan prešteti, kej piše na darsovi tobli. Či keri zno, bi bija joko veseli, či bi mi šteja povedati, kej bode s toga grotalo. Joko sen že radoveden..."
To je zej znavi drgačik povedano.... to se provi, ka mo Prleščina resen joko dosti form, besed no naglosof in je nemo nigdor fsi gučali vglih.
Ne pripoznan pa trditve, ka je "fseeno kak napišemo".... Či bomo tak delali, te bomo še to zapravili, kej je ostalo. Fsakši nej napiše tak, kak gučijo lidje okoli jega - zgledüvle se nej po storih lideh, keri še znojo tiste prove store besede in se nej kuša zognoti novin besedan, kere mojo samo prleški naglos, drgačik pa so privlečene is knjižne slovenščine...
Dejan torek, 10. avgust 2010 ob 21:49
Sen ziher, ka bi čistovsaki, kej je na toti stroni, to drgači napisa v svoji prleščini al kejkoli. Zato je nekšo poenotenje tega nemogoče, kak sen že reka. Pa tüdi pisaje v prleščini neje pogoj na toten forumi. Fsakši lehko piše, kak mo paše, makar v mađarščini, samo te bode ga malokdo razmja.
Jernej torek, 10. avgust 2010 ob 22:01
Šteri menej razmi de skoron tüdi vogrina razmo!
Ka se tiče bioplinarne, kak te tao dela?
Legionar sreda, 11. avgust 2010 ob 08:31
Zrasla sta dvo veka 'silosa'.
Bon jaz proba gnes večer posliknoti čin se spotja, ke se tüdi tan mimo pelan. 
kobreti petek, 5. november 2010 ob 03:49
No če se malo nazaj spotimo je bila debata o mosti čez Muro (por metrof fkraj) in sicer keri tip mosta izbrati brod ali harfo, pa so močvirniki rekli ka se harfa nikak nebi sklodala z okolico, zato so nan naredli grši pa ceneši most brod, zaj pa tan poleg takši silosi ki po moje nikak ne pašejo tja. Meja sen že skoro čelno trčeje kda je nasproti vozeči zija kaj to tan stoji, jaz pa sen že skoro bija v jorki.
Lenny petek, 5. november 2010 ob 07:18
Ja to je industrijska cona, in tan so lokacijski pogoji v prostorsen plani zlo ohlapno napisani. Lehko pričakuvlemo še več čudnih oblik, oz. oblik ki s okolico/krajino nedo meli nobene veze..
Tak je to tan, ki je industrijska cona ob cesti, take stvari še bolj iztopajo oz.so vidne....
Progress petek, 5. november 2010 ob 07:46
V to krajino sigurno ne pašejo, sprva je bil plan nareti logistični center zaradi bližine avtoceste. Sicer pa se dandanes vse spreminja, se bomo že morali navaditi. Ni mi pa povsem jasno na kakšnem principu vse skup to deluje.
TUNČEK petek, 5. november 2010 ob 08:51
Gnešji den je skoro fsoka stvor, ke jo češ ge postaviti problem. Mislin ke je razlog pregosta naseljenost in tüdi to, da lidje nič več nečejo meti blüzik naselij.
Lenny petek, 5. november 2010 ob 08:55
Tim proba odgovoriti, vupan ka sen praf razma, ka te zanima nastanek obrtne cone.
Opčina, se odloči, da bo neko lokacijo namenila za obrtno cono. Sprejme OPN (občinski prostorski načrt) za toto območje, in v prostorsken plani se določijo lokacijske podrobnosti dovoljenih gradenj. OPN opčina naroči pri projekantski hiši, ki ga pripravi.
Ker so industrijske/obrtne potrebe zelo različne, se zato sprejmejo zelo ohlapne omejitve, ka nega potli pri vsaki gradnji zahteve po spremnijaji OPNja zaradi recimo naklona strehe (či je v OPN bija določeni) itd. Na podlagi sprejetega OPNja, opčina za toto območje uveljavla predkupno pravico.
Občina ide v odkup zemljice. To lehko naredi pret sprejetjon prostorskega plana, venda ji je težje, ker je ne na vrhi piramide predkupnih upravičencof.
Po sprejetju OPNja , opčina nadalule z aktivnostmi odkupa in komunalnega opremlanja cone, pa tudi s prodajo zaintereseranin investitoron. Investitori plac kupijo, naročijo projekte na podlagi lokacijske informacije. Kda dobijo fse žegne od soglasjedajalcof, vložijo dekumentacijo za pridobitef gradbenega dovoleja (PGD) na UE in tan prečekerajo, če je fse v skladi z velavno zakonodajo in izdajo gradbeno dovoleje (GD).
Iz navedenega se, se da viditi, ka je za izgled obrtne cone krif tisti, ki do smernice za pripravo OPNja in ga nakonci tudi sprejme/potrdi. Naslednji, ki je krif pa je projektant objekta in jegof občutek (ozaveščenost) za krajinsko arhitekturo. Je pa tudi resen, ka projektant prvo more sprojekterati funkcionalni objekt, pa te ga oblikovati po željah investitora z upoštevajon fseh umejitef lokacijskih pogojof (zapisanih v OPN)
Či kerega zanima več o "jevnen interesi" in o razlastitvah, se lehko potrudin pa tudi o ten kej napišen.
Či sen ki v temo brsna, me nej prosin keri poprovi
zobl sreda, 24. november 2010 ob 10:22
Sen fčera se pela poleg tote plinarne pa zgleja tak kak nekšna vesolska postaja.
Prebra sen negi ka je to opasen biznis
Pepek z brega sreda, 24. november 2010 ob 11:39
Mene pa zanimle še ena stvor polek toga, keri je dovolja, ka se to tan postovi.
Kak sploh toto čüdo delüvle?
Kej bode se devalo f tote silose in kej bode potlan grotalo v totih silosih.
Či sen praf informerani, toto tehnologijo nemci opüščajo, ker se je ne pokozala tak joko dobra, kak so reklamerali. Zej jo te zgledne odovlejo takšin nimačekon, kak smo to mi...
Mi zno keri to malo razložiti - princip delüvaja totih plinarn