Nebon nič reka, ker sen premalo podvüčeni.
Še nejbole sen kseptičen glede odpadnega materjola. Po enih informacijah, bi nej bilo glih to sporno, ker se ne zno, kon bode se to vozilo, oziroma kak bode se predelalo. Či bodo delali kakšo "posüšeno" gnojilo, kak so briketi, te nebi smelo biti nevole, či pa bode se toti odpad odvoža s cisternami, te pa je to drüga pesen. Fsi znomo, ka te toga kon daleč nedo vozili, ker je predrogo. Kej pa bode se zgodilo z vodoj, či bode se to vozilo na jiva v okolici, to pa venda tüdi znomo.
Na fsakši način, bi moga neše liden odkrito in v navodnen jeziki povedati kak to delüvle, kakše surovine se nücajo in kakši odpadki ostonejo, pa kej bodo z jimi.
Iz bioplinarne v borecih se vozi to na jive... pa travnike, je resen, ka meje smrdi kak originalna svinšnica, ali vseeno je ne prijetno kda ti polevle s ten skoro pod oknon,,,
Princip polevaja pa joko ekonomičen...Prpelaj s pučlon na jivo pa ofni.. tak ka fse plava...či se voziš po jivi/travniki, te kuriš nafto....
Ja ekologija je veki biznis, voda v studencih, ki je bila pitna še pred cca. 20 leti pa je kontaminerana... Se spotin pred leti, kda so delali popis sűdencof...Skoro bi se da nategniti... te pa sen le bole tisti list preštija, pa piše pitna voda...se počohan za vuho, pa si mislin, v fsoken zakoni pojme definerajo, ka te pod pitno vodo piše...
In definicija je nikak ne ustrezala temi, ka je zej nazodje v našen studenci....Pa sen namesto prijave, da dopis, ka so nan kmetje s gnojšnico pa z škroplejon proti fsemi dreki in s ultra umetnimi gnojili pitno vodo vničili.
Ker v zakoni je predpisani bija tudi monitoring ustreznosti vode...ka bon toti bandi plačuva, za to ka do hodili vorce jemat, pa mi povedali to ka ven, ka je voda neustrezna za pitje? hvala lepa....
Bi potegna še paralelo o vrlih stricih, ki so ultra usposobljeni ka kontrolerajo ustreznost kurišč, ka nebi preveč onesnaževali lufta, pa se mi glih ne do, bon pa ziher kleja kak turk da bon vida strica na vrotih s koledoron pod paziho, pa s ultra merilno napravo in seveda s blokecon za račun napisati.....
Meni se joko vidi, ka de še okoli tote plinarne dosti guča... sploh či drži tisto okoli odpadkof...
Keri bedok je sploh to dovolja, bres ka bi se znalo, kon bodo sprovlali odpadni gnoj???
OK.....vse vredi pa prav....a neje vse slabo kej se tu vidi...
Toti ded je zakupja zemljišča okoli...in de meja rastlinjake...to je teko odpadne toplote, ka bi lehko celo ves greja...
Če pa zadeva slučajno smrdi....pa je vlagaltelji to ne v interesi, ker to pomeni, ka ma izgube....ta ka moje mnenje je....ka je to vredi stvar.....super stvar pa je to dati v center ene industrijske cone in greti firme prer "odpadne" toplote. PA SI ZMAGA.
razvijalci totih elektrarn delajo že duga leta pač v tujini.Keko razlogajo ka je vpliv na okolje dosti meši kak pa gnoj pa gnojšnica. Seveda se zejvidi odpada več ke ja pač na enen küpi. Če pa se to razvozi pa nebi smelo biti nevole.
Nekej je dobro nekej pa pač ne.
Bioplinarna rabi za svoje obratovanje surovino in to je gnojnica in rastlinska masa, mnogo rastlinske mase. Taka stvar, bi rešila okoljske probleme nekdanjih težav Apaške doline, kar je tudi glavni namen; in pri tem bi še pridobivali elektriko. Na tej lokaciji pa bo le ....je in dobiček za lastnike, ne glede na prebivalce, žal mi jih je...krajanov namreč.
Vizionar je napisal/a: Bioplinarna rabi za svoje obratovanje surovino in to je gnojnica in rastlinska masa, mnogo rastlinske mase. Taka stvar, bi rešila okoljske probleme nekdanjih težav Apaške doline, kar je tudi glavni namen; in pri tem bi še pridobivali elektriko. Na tej lokaciji pa bo le ....je in dobiček za lastnike, ne glede na prebivalce, žal mi jih je...krajanov namreč.
krajane itak niše nič ne pita, glovni so dobički.
zaj či de pa jin smrdelo, de pač smrdelo, do se že s cejtnon navadili.
Se mi vidi, ka eni ne razmite, ali pa nečete razmiti osnovnega problema - ONESNAŽEVANJE PODTALNICE
Na lokacijo tote plinarne bobo vozili veke količine gnojšnce in biomase. In tota količina se s pridelavoj plina in toplote nede nič kej dosti zmejnšala. In toti odpadelk bode trebalo nekan odpelati.
Kon pa bodo to vozili?
Jas se bojin, ka na nejbližiša jiva, mogoče pa bode teko pa teko ton ali pa litrof končalo tüdi f kakšen jorki, ker na jivo zavolo preveke količine že navožega odpada traktori več nedo mogli priti. Takše stvari so se v preteklosti pre že godile... Kon daleč toga gvišno nedo vozili, ker bode predrogo in bi bija dobiček premali.
In kej bode pomenila takša koncentracija totega odpada na enen mesti???? O ten venda ne treba pisati, da fsi znomo, kej se zgodi, dere je toga preveč.
Resen je, ka toti odpadni materjol ne smrdi tak fest kak gnojšnca. Samo to še ne pomeni, ka je ne nevaren za okolje. V bistvi se izloči samo plin, vse drügo pa ostone notri in je gvišno ne zdravo za vodo, kero bomo potlan pili.
Joko dvomin, ka so v zvezi s ten priprovlene kakše pametne rešitve, in ka je zakonsko dorečeno, kak se more ravnati s totin odpadon. Do tečas pa, ka bode se to porihtalo, pa te potlan še začelo izvajati, pa bomo meli drügo Apaško dolino.
Tote boiplinarne so do konca zgrešena stvor,či računamo ka je izkoristek 5 procentni je tu ogromnega odpada.S totoj naftoj ke jo skurijo za pripravo jiv pa do odvoza odpada bi po mojen z generatori naredili nakejkrat več elektrike,če pa še gledamo kejko cest vničijo pa tu sploh nega računice.Tu se momentalno gleja samo interes kapitala za par let pa de to takalitak vse zaprto.
Taka bioplinarna, bi za pridobitev gradbenega dovoljenja morala predstaviti tehnološki ciklos z vsemi kvarnimi in pozitivnimi vplivi na okolje. Mislim, da taki papir tudi je v paketu dokumentacije, je pa tisti birokrat, ki je izdal gradbeno dovoljenje moral vedeti kaj dovoljuje, ali si pridobiti mnenje nevtralnega strokovnjaka, ki bi jasno ugotovil, zakaj se taka bioplinarna lahko postavi, oziroma zakaj se ne sme. Jasnovidec, ki ima preverjene informacije je gradbeno dovoljenje izdano, kot za vsako drugo gradnjo, važno da so plačane takse. Da pa bo občasno zelo smrdelo, pa je sigurno; lahko pa da gradijo tudi briketirnico, pa bomo prišli še do poceni energenta....
Da le nebi teko fošije bilo. Det se je pač znejša, pa po domoče povedano JEJCA je meja. Keko viden, pa toto temo tak ali tak komenterajo več ale meje diplomirani ing. pa doktore atomske fizike pa drugeh grozneh ved. Bomo vidle, so rekle slepe.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MHA sreda, 24. november 2010 ob 13:04
Pepek, na povezavi si lehko ke o ten prešteješ -> klik
Pepek z brega sreda, 24. november 2010 ob 17:00
Nebon nič reka, ker sen premalo podvüčeni.
Še nejbole sen kseptičen glede odpadnega materjola. Po enih informacijah, bi nej bilo glih to sporno, ker se ne zno, kon bode se to vozilo, oziroma kak bode se predelalo. Či bodo delali kakšo "posüšeno" gnojilo, kak so briketi, te nebi smelo biti nevole, či pa bode se toti odpad odvoža s cisternami, te pa je to drüga pesen. Fsi znomo, ka te toga kon daleč nedo vozili, ker je predrogo. Kej pa bode se zgodilo z vodoj, či bode se to vozilo na jiva v okolici, to pa venda tüdi znomo.
Na fsakši način, bi moga neše liden odkrito in v navodnen jeziki povedati kak to delüvle, kakše surovine se nücajo in kakši odpadki ostonejo, pa kej bodo z jimi.
MHA sreda, 24. november 2010 ob 17:12
Jas se tüdi f to ne razmen ke preveč. San po tvojen mišleje pa pisaje me ze začelo zanimati kak de ke s ten...
Lenny sreda, 24. november 2010 ob 17:39
Hja izkušnje kon z odpadon so že...
Iz bioplinarne v borecih se vozi to na jive... pa travnike, je resen, ka meje smrdi kak originalna svinšnica, ali vseeno je ne prijetno kda ti polevle s ten skoro pod oknon,,,
Princip polevaja pa joko ekonomičen...Prpelaj s pučlon na jivo pa ofni.. tak ka fse plava...či se voziš po jivi/travniki, te kuriš nafto....
Ja ekologija je veki biznis, voda v studencih, ki je bila pitna še pred cca. 20 leti pa je kontaminerana... Se spotin pred leti, kda so delali popis sűdencof...Skoro bi se da nategniti... te pa sen le bole tisti list preštija, pa piše pitna voda...se počohan za vuho, pa si mislin, v fsoken zakoni pojme definerajo, ka te pod pitno vodo piše...
In definicija je nikak ne ustrezala temi, ka je zej nazodje v našen studenci....Pa sen namesto prijave, da dopis, ka so nan kmetje s gnojšnico pa z škroplejon proti fsemi dreki in s ultra umetnimi gnojili pitno vodo vničili.
Ker v zakoni je predpisani bija tudi monitoring ustreznosti vode...ka bon toti bandi plačuva, za to ka do hodili vorce jemat, pa mi povedali to ka ven, ka je voda neustrezna za pitje? hvala lepa....
Bi potegna še paralelo o vrlih stricih, ki so ultra usposobljeni ka kontrolerajo ustreznost kurišč, ka nebi preveč onesnaževali lufta, pa se mi glih ne do, bon pa ziher kleja kak turk da bon vida strica na vrotih s koledoron pod paziho, pa s ultra merilno napravo in seveda s blokecon za račun napisati.....
PROKLETA GNILA DRŽOVA
Dejan sreda, 8. december 2010 ob 19:27
To zej že zgleja, kak kakši Nasini observatoriji
Pepek z brega sreda, 8. december 2010 ob 20:36
Meni se joko vidi, ka de še okoli tote plinarne dosti guča... sploh či drži tisto okoli odpadkof...
Keri bedok je sploh to dovolja, bres ka bi se znalo, kon bodo sprovlali odpadni gnoj???
Almanah sreda, 8. december 2010 ob 22:36
OK.....vse vredi pa prav....a neje vse slabo kej se tu vidi...
Toti ded je zakupja zemljišča okoli...in de meja rastlinjake...to je teko odpadne toplote, ka bi lehko celo ves greja...
Če pa zadeva slučajno smrdi....pa je vlagaltelji to ne v interesi, ker to pomeni, ka ma izgube....ta ka moje mnenje je....ka je to vredi stvar.....super stvar pa je to dati v center ene industrijske cone in greti firme prer "odpadne" toplote. PA SI ZMAGA.
MILAN četrtek, 9. december 2010 ob 07:35
Nekej je dobro nekej pa pač ne.
Vizionar četrtek, 9. december 2010 ob 10:40
Bioplinarna rabi za svoje obratovanje surovino in to je gnojnica in rastlinska masa, mnogo rastlinske mase. Taka stvar, bi rešila okoljske probleme nekdanjih težav Apaške doline, kar je tudi glavni namen; in pri tem bi še pridobivali elektriko. Na tej lokaciji pa bo le ....je in dobiček za lastnike, ne glede na prebivalce, žal mi jih je...krajanov namreč.
zobl četrtek, 9. december 2010 ob 11:25
Vizionar je napisal/a:
Bioplinarna rabi za svoje obratovanje surovino in to je gnojnica in rastlinska masa, mnogo rastlinske mase. Taka stvar, bi rešila okoljske probleme nekdanjih težav Apaške doline, kar je tudi glavni namen; in pri tem bi še pridobivali elektriko. Na tej lokaciji pa bo le ....je in dobiček za lastnike, ne glede na prebivalce, žal mi jih je...krajanov namreč.
krajane itak niše nič ne pita, glovni so dobički.
zaj či de pa jin smrdelo, de pač smrdelo, do se že s cejtnon navadili.
MHA četrtek, 9. december 2010 ob 12:06
Dejan je napisal/a:
To zej že zgleja, kak kakši Nasini observatoriji
Ke veš, mogoče pa še bo v kakši depeši omenjeno ka je to NASA postovila.
Pepek z brega četrtek, 9. december 2010 ob 17:41
Se mi vidi, ka eni ne razmite, ali pa nečete razmiti osnovnega problema - ONESNAŽEVANJE PODTALNICE
Na lokacijo tote plinarne bobo vozili veke količine gnojšnce in biomase. In tota količina se s pridelavoj plina in toplote nede nič kej dosti zmejnšala. In toti odpadelk bode trebalo nekan odpelati.
Kon pa bodo to vozili?
Jas se bojin, ka na nejbližiša jiva, mogoče pa bode teko pa teko ton ali pa litrof končalo tüdi f kakšen jorki, ker na jivo zavolo preveke količine že navožega odpada traktori več nedo mogli priti. Takše stvari so se v preteklosti pre že godile...
In kej bode pomenila takša koncentracija totega odpada na enen mesti???? O ten venda ne treba pisati, da fsi znomo, kej se zgodi, dere je toga preveč.
Resen je, ka toti odpadni materjol ne smrdi tak fest kak gnojšnca. Samo to še ne pomeni, ka je ne nevaren za okolje. V bistvi se izloči samo plin, vse drügo pa ostone notri in je gvišno ne zdravo za vodo, kero bomo potlan pili.
Joko dvomin, ka so v zvezi s ten priprovlene kakše pametne rešitve, in ka je zakonsko dorečeno, kak se more ravnati s totin odpadon. Do tečas pa, ka bode se to porihtalo, pa te potlan še začelo izvajati, pa bomo meli drügo Apaško dolino.
oswald četrtek, 9. december 2010 ob 18:01
Tote boiplinarne so do konca zgrešena stvor,či računamo ka je izkoristek 5 procentni je tu ogromnega odpada.S totoj naftoj ke jo skurijo za pripravo jiv pa do odvoza odpada bi po mojen z generatori naredili nakejkrat več elektrike,če pa še gledamo kejko cest vničijo pa tu sploh nega računice.Tu se momentalno gleja samo interes kapitala za par let pa de to takalitak vse zaprto.
Vizionar četrtek, 9. december 2010 ob 18:03
Taka bioplinarna, bi za pridobitev gradbenega dovoljenja morala predstaviti tehnološki ciklos z vsemi kvarnimi in pozitivnimi vplivi na okolje. Mislim, da taki papir tudi je v paketu dokumentacije, je pa tisti birokrat, ki je izdal gradbeno dovoljenje moral vedeti kaj dovoljuje, ali si pridobiti mnenje nevtralnega strokovnjaka, ki bi jasno ugotovil, zakaj se taka bioplinarna lahko postavi, oziroma zakaj se ne sme. Jasnovidec, ki ima preverjene informacije je gradbeno dovoljenje izdano, kot za vsako drugo gradnjo, važno da so plačane takse. Da pa bo občasno zelo smrdelo, pa je sigurno; lahko pa da gradijo tudi briketirnico, pa bomo prišli še do poceni energenta....
Almanah četrtek, 9. december 2010 ob 18:49
Pepek....drugo leto de sprejeto, ka de se ta odpad lahko tudi peletiral in uporabljal za kurjavo.
karantanija četrtek, 9. december 2010 ob 18:55
Da le nebi teko fošije bilo. Det se je pač znejša, pa po domoče povedano JEJCA je meja. Keko viden, pa toto temo tak ali tak komenterajo več ale meje diplomirani ing. pa doktore atomske fizike pa drugeh grozneh ved. Bomo vidle, so rekle slepe.
Pepek z brega četrtek, 9. december 2010 ob 19:30
Almanah je napisal/a:
Pepek....drugo leto de sprejeto, ka de se ta odpad lahko tudi peletiral in uporabljal za kurjavo.
Ne ka "bode se lehko", jas bi reka ka se more!!!
MILAN četrtek, 9. december 2010 ob 19:51
MHA petek, 30. marec 2012 ob 15:33
En prispevek, kak je bioplinarna resen "bio" od 7:45 dale klik
iTux petek, 30. marec 2012 ob 15:55
dere sem se mimo pela je vedno navgrazno smrdelo!