31. januarja je Občinski svet Ljutomer sprejel proračun za leto 2011. Za javnost je bil objavljen in dan v javno razpravo 02. februarja. Javna razprava naj bi trajal do 15. februarja. Pomeni, da je javnost oziroma civilna družba imela za razpravo na razpolago 13 dni. Popolnoma jasno je, da tako kratek čas ne omogoča izvedbo javne razprave, še manj pa oblikovanje utemeljenih predlogov in pobud za spremembo in dopolnitev postavk proračuna. Brez slabe vesti lahko ocenimo, da je možnost javne razprave formalnost s katero oblast zagotavlja legitimnost in legalizacijo svojih odločitev.
To je tudi eden od razlogov, da državljani zelo omejeno in navadno prepozno sodelujejo v z zakonom predvidenih javnih razpravah na vseh ravneh komunalne ureditve in ne glede ali se razprava nanaša na zakonodajo, socialna vprašanja, finance, okolje itn. Čeprav je DZ decembra 2009 sprejel odlok o javni predstavitvi mnenj v toku zakonodajnega procesa, se ministrstva v vlogi predlagatelja temu izogibajo.
Med volilno kampanjo in tudi prej so kandidati za občinske svetnike in župana nagovarjali občane, organizirali zbore in gulašijade, ter razlagali kako si zamišljajo vlogo in nalogo občine in za kaj se bodo zavzemali in trdili, da so boljši.
Občinski proračun naj bi bil izraz razvojnih in siceršnjih nalog na katere so se osredotočili izbranci ljudstva, saj je proračun temeljni akt s katerim materijalizirajo cilje, ki so jih predstavljali državljanom pred volitvami. Najmanj, kar bi se od njih lahko pričakovalo je, da bodo predlog občinskega proračuna državljanom prikazali na enak način kot so vodili volilno kampanjo. Tako bi državljani lahko v razpravi podali svoja mnenja in predloge, javna razprava bi pridobila legitimnost, prav tako pa potem sprejeti proračun.
Že hiter pregled proračuna nam pokaže nekaj zanimivih postavk za obdobje 2011-14. Kolesarska steza Ljutomer-Radomerje, prostorsko načrtovanje-administriranje, izgradnja ŠIC beleži visok indeks povečanja lastnih sredstev.
Za vzdrževanje občinskih cest, zbiranje in ravnanje z odpadki, ureditev ekoloških otokov, ŠRC niso predvidena sredstva
Višina financiranja razvoja 2011 v odnosu na 2010 nudi nekaj postavk za razpravo.
Opazno povečani so indeksi porabe
za sejnine svetnikov in odborov, nakup opreme za občinsko upravo, kasaški klub Ljutomer, okoljevarstvena politika-administriranje, dejavnost župana in podžupanov, skupne administrativne službe in javne storitve, izdatki za službena potovanja, posebni material in storitve, splošni material in storitve, sredstva za nadurno delo zaposlenih, stroški strokovnih komisij, stroški praktikantov, nakup druge opreme in napeljav (+842)
Zmanjšani indeksi
Zdravstveno varstvo, politika zaposlovanja, izobraževanje, KS Radoslavci, KS Stara cesta
Povečanje prihodkov: davek na dediščino in darila +275, kazni +137, od prodaje blaga in storitev + 206.
Na hitro je težko oceniti (ne)upravičenost teh in še marsikatere postavke. Obstaja pa velika verjetnost, da bi ob organizirani javni razpravi nekatere od njih doživele spremembe.
Sedaj je za to prepozno, zato naj bo poduk za bodoče kandidate in volivce. Ni pa prepozno, da volivci in civilna družba budno spremljajo realizacijo tega, kar sta si občinski svet in županja zapisala.
ja vse lepo in prav kaj je napisano ampak dejansko vsi vemo kaj se je dogajalo pod taktirko prešnjega župana,kak nas je zapufa z vseh strani,ka je občina globoko globoko v dugih pa še ke,se mi zdi ka je ta kontekst ke si ga napisa sam izrez oz poslabšanje neke zadeve,pa ka je tu v narekovajih pozobljenih neke stvari ki se pa bodo delale,pa nebi zaj o ten tu razprovla ka je blo vse objovleno v glasile,pa ravizorji ki so pregleduvali delo prešjega župana so nejšli ogromno nepravilnosti...ne pravin ka je županja dobra al slaba je na obloste por mescov,pustmo ji naj se proba izkozate,pa naj pokože čas kak pa kej,itak pa bomo za 4 leta mele novega župana al pa storo županjo,itak pa že vladajoča koalicija v lotmerke non stop tuče pa vse stvari kože kaotične,ker so venda ze neso sprejeli poraza...
Ivek je napisal/a: Višina financiranja razvoja 2011 v odnosu na 2010 nudi nekaj postavk za razpravo.
Opazno povečani so indeksi porabe
za sejnine svetnikov in odborov, nakup opreme za občinsko upravo, kasaški klub Ljutomer, okoljevarstvena politika-administriranje, dejavnost župana in podžupanov, skupne administrativne službe in javne storitve, izdatki za službena potovanja, posebni material in storitve, splošni material in storitve, sredstva za nadurno delo zaposlenih, stroški strokovnih komisij, stroški praktikantov, nakup druge opreme in napeljav (+842)
Prav tu bi se moral zmanjsati indeks porabe, ampak kot v vecini primerov v nasi drzavi si tisti ki pridejo na polozaj prvo poskrbijo za sejnine, razne "strokovne komisije", izdatke za sluzbena potovanja in podobno, kasneje pa pridejo na vrsto ostale stvari katere bi morale biti v ospredju.
Bomo vidli. Vsekakor se mi zdi začetek ene gonje proti bivšemi župani, češ kak astronomsko nas je zadužja, malo nespametno. To je kričaje brez vsakše podlage, občina Ljutomer -vsaj septembra 2010 je blo tak- je po zaduženosti čist nič ne štrlela s slovenskega povprečja, ke se zaduženosti tiče; nejbole zadužena občina je te bila ljubljanska mestna občina, po prebivalci nejbole zadužena pa koprska. Či prvlečen na plano še malo starejše podatke (pa verjetno so se razmerja od te pa do recimo sredine lanskega leta ne veliko spremenila):
- 30.6.2009 je bila lotmerška občina zadužena 98,82 eur na prebivalca. V Ljubljani je recimo na prebivalca prišlo 681 eur, v Celji 586, v Maribori pa 96,95 eur. Nej povem, ka je v tisten cejti bila povprečna zadolžitev na prebivalca 234 eurov
- či gledamo skupno vsoto s tistega datuma , je občina Ljutomer bila zadužena 1. 187 000 eur. Občina Murska Sobota je te bila zadužena 2. 219 000 eurov, občina Grospulje recimo 3. 371 000 eur, občina G. Radgona pa 1 . 935 000 eur...
Vsej s podatkov sodeč je občina Ljutomer nikdor ne bila ne ven kak zadužena, takak nan to zej probajo prkozati. Morti zato, ka bi potli lehko rekli "ja kapa bi radi, kej se bunite, za keko pa vas je Jürša zadužja, pa ste bli tiho!". Ne ka bi nekoga bronja, samo nej se papiri obelodanijo, pa ka se v resnici vidi kontinuiteta zaduženosti lotmerške občine, keko dugov je Jürša herba, keko püsta, pa zakej je šlo, kakši krediti so bli, kej se je naredlo, keko vrnilo pa tak dale...Pa te si kumej lehko gučimo pa kogakoli obsojamo, ker to so ne tak enostavne stvari. To so stvari, o kerih lehko pametüvlejo ekonomisti pa finančniki, ki vejo za kej se gre, ne pa mi.
Legionar je napisal/a: Vsekakor se mi zdi začetek ene gonje proti bivšemi župani, češ kak astronomsko nas je zadužja, malo nespametno. To je kričaje brez vsakše podlage, občina Ljutomer -vsaj septembra 2010 je blo tak- je po zaduženosti čist nič ne štrlela s slovenskega povprečja, ke se zaduženosti tiče; nejbole zadužena občina je te bila ljubljanska mestna občina, po prebivalci nejbole zadužena pa koprska. .
Vsej s podatkov sodeč je občina Ljutomer nikdor ne bila ne ven kak zadužena, takak nan to zej probajo prkozati. Morti zato, ka bi potli lehko rekli "ja kapa bi radi, kej se bunite, za keko pa vas je Jürša zadužja, pa ste bli tiho!". Ne ka bi nekoga bronja, samo nej se papiri obelodanijo, pa ka se v resnici vidi kontinuiteta zaduženosti lotmerške občine, keko dugov je Jürša herba, keko püsta, pa zakej je šlo, kakši krediti so bli, kej se je naredlo, keko vrnilo pa tak dale...Pa te si kumej lehko gučimo pa kogakoli obsojamo, ker to so ne tak enostavne stvari. To so stvari, o kerih lehko pametüvlejo ekonomisti pa finančniki, ki vejo za kej se gre, ne pa mi.
Hja, ki se nej scoj sprovin.
To keko je opčina zadužena bila sebtembra, je bija podatek, ki je ne meja teže. Na to se je opozorjalo celi cejt. lehko kdo malo prekople po forumi, pa vsej očitne stvari pogledne, ki so pričale, ka je dug niti v sanjah ne teko kak bi to rad prikoza g.Jurša.
Pa je to bilo samo kaj je bilo javno dostopno.
Neuradno, podatki, pa so še tisto veko sumo na glovo opčona samo še povečevali. Že iz javnodostopnih podatkov, se je dalo skalkolerati, ka je dug nad mejo.
Ka pa je temi resen tak, pa lehko potrdijo tisti reveži, ki na opčini skoro fsaki den fehtajo peneze že lep cejt, za dela nareta v prejšjen mandati.
Aja še to, g.Jurša je herba en kredit. Vrednost pa ročnost, si pa poglente.
Legionar, ti mogoče nečeš znati kak to gre, venda pa ne trebaš biti ekonomist pa finončnik, ka sešteješ 1+1.
Še marsikej bi lehko napisa, pa bi grota problem, odkod mi informacije. Zato bon pisa samo o javnodostopnih dejstvih.
Ka je g. Jurša "obvloda" posel je dokaza vsej 2x, enkrat na Ljutomerčani, drugič pa zaj na občini.
Ma dobro dolgovi so vedno bili in bodo, to sploh ni sporno. Brez tega nazalost ne gre.
Stvar je da vedno ko pride nova garnitura vladajocih, vedno delajo neksbe rebalanse proracunov, ampak nikoli ne "skrešejo" denarja pri sejninah, raznih "strokovnih komisijah" in podobno.
Jaz nikoga ne zagovorjan. Provin samo to, ka či se že nekoga obtožuje, nej se ga obtožuje z dokazi. Ke so kakšne številke o ten, keko bi nas nej Jürša zadužja, pa o ten keko je herba? Samo to bi rad vida, pa nič drügo.
Sicer pa takak Optix piše: ne ven ke se lehko dela brez duga. Či si küpiš avto, si moreš ponavodi kredit vzeti, či stanovoje, glih tak, isto tak se treba vzeti kredit za razna sofinanceraja pa tak dale...Ne ven zakej bi tota zaduženost tak fest bila sporna. Ja kera slovenska občina pa je ne zadužena? Sapa je vse zaduženo, od države pa navzdol.
Degmati se okoli tega kaj je napravja, pa keko je poveča dug Jürša je nekoristno lapaje. Či je kaj narobe je to stvor za to pločanih držovnih slüžb, pa zajšje opčinske oblasti, ki mora stvaren, ki so ne zakonite priti do kunca. Kaj je, je. Glejati pa rasprovlati treba o ten kaj bo. Rasprovlati o zajšjen proračüni, pa glejati pot prste opčinoron, kak do pujen delali.
Politiki dostikrot preživijo zato, gi se narod degma o ten kak se bliska no grmi, ne pa o ten zake grmi, pa kaj napraviti ka nebi bilo škode.
Ven ka si pismeni. Zato če bi rad zna, kak je z dugon idi na opčinsko stran, pa pogledni proračune, pa tudi Jüršovo poročilo o reviziji, pa boš hitro vida keko, pa kda je bija kaki kredit najeti.
Či češ, pa se bon čez vikend, če bo čas dopušča fkup potegna dokumente, pa linke pa objavin makar v blogi.
Či bi opčina bila firma, bi zaj že bila na "parah".
Istina je, ka brez duga ne gre, se strinjan. Samo če je cilj en kontinuerani razvoj, te se tudi tak zadužuvle. Provijo ka se pokrij tak daleč kak daleč di güja segne.
Samo tak kak je Jűrša dela pa ne ide. Ka je dela svijarije zavolo volitef, pa še jemi teko bole zamerin.
Ne da se mi navajati že napisane stvari, ali zgleda ka je treba, ka se nede pozabilo, ka se je godilo. Problem je, ka so zavolo tega posledice. In eden izved glovnih vzrokof je Jűrša in kimafci v prejšji sestavi opčinskega sfeta.
Mogoče ma što krotki spomin, jaz ga neman. Na interneti pa je ogromno podatkof, s kerimi je lehko podkrepiti trditve. Samo poiskati je treba in prešteti. Nega tu neke znanosti.
Ivek je napisal/a: Degmati se okoli tega kaj je napravja, pa keko je poveča dug Jürša je nekoristno lapaje. Či je kaj narobe je to stvor za to pločanih držovnih slüžb, pa zajšje opčinske oblasti, ki mora stvaren, ki so ne zakonite priti do kunca. Kaj je, je. Glejati pa rasprovlati treba o ten kaj bo. Rasprovlati o zajšjen proračüni, pa glejati pot prste opčinoron, kak do pujen delali.
Politiki dostikrot preživijo zato, gi se narod degma o ten kak se bliska no grmi, ne pa o ten zake grmi, pa kaj napraviti ka nebi bilo škode.
Ivek se strinjan s tebo. Treba je iti dale. Treba pa je tudi znati, ki so glovni vzroki, kade se razvoj v opčini lep cejt stava.
Glede škode pa, ŠKODA je že. In treba jo je sanerati.
Žalostno je to, ka opčina nede mogla do vekega falata sredstef za svoje investicije, ker je ne sposobna zagotoviti mijnimalnega lastnega dela. In to je nejhuša posledica pufof.
Peneze, ki bi jih lehko dobili, jih zavolo prevekega pufa nemo mogli.
O držovnih institucijah ki so pločane zato, ka glumijo ventilatore, pa nen zgubla kej ekstra besed. Bilo kej do ugotovili, haska od totih ugotovitev nede. Sankcij pa itak ne.
Edina sankcija, ki je možna, pa bi bila STOP znak g.Jürši ka se tiče politike na vseh ravneh. Za kimafce, ki pa so se prikluvali še v toti mandat, pa ka je to jihof zodji.
Pravnoformalnih posledic pa tisti, ki "so" krivi nedo trpeli.
to kej je mimo je mimo.To pa ka bi nova oblost mogla pr sejninah
pa takših stvareh šparati pa je nujno. Če provijo ka so ovi bili pofratni te zej nesmijo delati tak kak ovi,Samo ne ven če bode kej z tega ....
Nekak se bojin ka nižje sejnine nebi rešile proračuna. Ugotovlam pa ka politiki pač nemrejo brez šinfaja, žal je edino orožje slabih politikov dlih šinfaje.
misekovi je napisal/a: Nekak se bojin ka nižje sejnine nebi rešile proračuna. Ugotovlam pa ka politiki pač nemrejo brez šinfaja, žal je edino orožje slabih politikov dlih šinfaje.
res, ampak ce je neka obcina v slabem financnem stanju, potem bi se pricakovalo do svetnikov in zupana,da recimo za zacetek sejnine zmanjsajo, prav tako pa tudi ostali nepotrebni stroski...
Se trinjam s tistimi, ki trdite, da bi bilo znižanje sejnin eden izmed korakov, ki bi pokazal, da ne mislijo samo na sebe, ampak za donro občine.
S prihrankom pri sejninah nedo zakrpali lukje/jame, je pa to eden od malih šritof, v celen mozaiki.
@misekovi
Vupan, ka moje pisanje ne jemlete kak šinfanje, nego navsajanje dejstev, ki so ne nepomembna za celo sliko stanja opčine.
Bon vupan meja cejt, ka bon malo kako primerjavo med proračunoma 2010 in 2011 ti gor nalima. Kda je predlog 2011 luč sveta zagledna, sen si vzeja malo cejta, pa pogledna podrobnosti. Vrak se skrivle v detajlih.
Marsikej se da viditi, če se če viditi.
mojo razmišlaje gre v toti smeri ka bi politiki pokozali ka mislijo resno.Pa če pršparajo kak kodik malo.Tüdi to nede rešilo politikof če do meli por evrof vekšo sejnino.Pokožejo pa ka so že na začetki neresni in so meli figo v žepi na volitvah.
Na to sen opozorja pred volitvami pa ne mislin potrditi ka mojo praf z zejšjin obnošajon.
sej pa tisti ki ste za gospoda franca jurša,vsi vemo ka je pod taktirko desusa,vsi vemo ka je desus doba na volitvah v lotmerke,vsi vemo zakaj se je ta proračun ne ša skoz glasovanje,zato ka so ravno v desuse štele mete večje sejnine itd...to človek nemre vervate
Zanimiv je nepotizem, kda poglejaš občinske odbore in ugotoviš ka so nekateri v jih postavili vso svojo družino, npr. partnerja, sestro, sestringa moža, soseda,...
Ne vem če je keri pogledna razen g. Iveka malo številke in ugotovija da so si dvignili sejnine, razna nadomestila za odbore, itd... lepe so tudi ploče župana, podžupana ko še naletijo dodatki pa dnevnice za kere se ne plačuvle dohodnina...
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Ivek ponedeljek, 14. februar 2011 ob 22:03
31. januarja je Občinski svet Ljutomer sprejel proračun za leto 2011. Za javnost je bil objavljen in dan v javno razpravo 02. februarja. Javna razprava naj bi trajal do 15. februarja. Pomeni, da je javnost oziroma civilna družba imela za razpravo na razpolago 13 dni. Popolnoma jasno je, da tako kratek čas ne omogoča izvedbo javne razprave, še manj pa oblikovanje utemeljenih predlogov in pobud za spremembo in dopolnitev postavk proračuna. Brez slabe vesti lahko ocenimo, da je možnost javne razprave formalnost s katero oblast zagotavlja legitimnost in legalizacijo svojih odločitev.
To je tudi eden od razlogov, da državljani zelo omejeno in navadno prepozno sodelujejo v z zakonom predvidenih javnih razpravah na vseh ravneh komunalne ureditve in ne glede ali se razprava nanaša na zakonodajo, socialna vprašanja, finance, okolje itn. Čeprav je DZ decembra 2009 sprejel odlok o javni predstavitvi mnenj v toku zakonodajnega procesa, se ministrstva v vlogi predlagatelja temu izogibajo.
Med volilno kampanjo in tudi prej so kandidati za občinske svetnike in župana nagovarjali občane, organizirali zbore in gulašijade, ter razlagali kako si zamišljajo vlogo in nalogo občine in za kaj se bodo zavzemali in trdili, da so boljši.
Občinski proračun naj bi bil izraz razvojnih in siceršnjih nalog na katere so se osredotočili izbranci ljudstva, saj je proračun temeljni akt s katerim materijalizirajo cilje, ki so jih predstavljali državljanom pred volitvami. Najmanj, kar bi se od njih lahko pričakovalo je, da bodo predlog občinskega proračuna državljanom prikazali na enak način kot so vodili volilno kampanjo. Tako bi državljani lahko v razpravi podali svoja mnenja in predloge, javna razprava bi pridobila legitimnost, prav tako pa potem sprejeti proračun.
Že hiter pregled proračuna nam pokaže nekaj zanimivih postavk za obdobje 2011-14. Kolesarska steza Ljutomer-Radomerje, prostorsko načrtovanje-administriranje, izgradnja ŠIC beleži visok indeks povečanja lastnih sredstev.
Za vzdrževanje občinskih cest, zbiranje in ravnanje z odpadki, ureditev ekoloških otokov, ŠRC niso predvidena sredstva
Višina financiranja razvoja 2011 v odnosu na 2010 nudi nekaj postavk za razpravo.
Opazno povečani so indeksi porabe
za sejnine svetnikov in odborov, nakup opreme za občinsko upravo, kasaški klub Ljutomer, okoljevarstvena politika-administriranje, dejavnost župana in podžupanov, skupne administrativne službe in javne storitve, izdatki za službena potovanja, posebni material in storitve, splošni material in storitve, sredstva za nadurno delo zaposlenih, stroški strokovnih komisij, stroški praktikantov, nakup druge opreme in napeljav (+842)
Zmanjšani indeksi
Zdravstveno varstvo, politika zaposlovanja, izobraževanje, KS Radoslavci, KS Stara cesta
Povečanje prihodkov: davek na dediščino in darila +275, kazni +137, od prodaje blaga in storitev + 206.
Na hitro je težko oceniti (ne)upravičenost teh in še marsikatere postavke. Obstaja pa velika verjetnost, da bi ob organizirani javni razpravi nekatere od njih doživele spremembe.
Sedaj je za to prepozno, zato naj bo poduk za bodoče kandidate in volivce. Ni pa prepozno, da volivci in civilna družba budno spremljajo realizacijo tega, kar sta si občinski svet in županja zapisala.
gorgona ponedeljek, 14. februar 2011 ob 23:26
ja vse lepo in prav kaj je napisano ampak dejansko vsi vemo kaj se je dogajalo pod taktirko prešnjega župana,kak nas je zapufa z vseh strani,ka je občina globoko globoko v dugih pa še ke,se mi zdi ka je ta kontekst ke si ga napisa sam izrez oz poslabšanje neke zadeve,pa ka je tu v narekovajih pozobljenih neke stvari ki se pa bodo delale,pa nebi zaj o ten tu razprovla ka je blo vse objovleno v glasile,pa ravizorji ki so pregleduvali delo prešjega župana so nejšli ogromno nepravilnosti...ne pravin ka je županja dobra al slaba je na obloste por mescov,pustmo ji naj se proba izkozate,pa naj pokože čas kak pa kej,itak pa bomo za 4 leta mele novega župana al pa storo županjo,itak pa že vladajoča koalicija v lotmerke non stop tuče pa vse stvari kože kaotične,ker so venda ze neso sprejeli poraza...
optix ponedeljek, 14. februar 2011 ob 23:53
Ivek je napisal/a:
Višina financiranja razvoja 2011 v odnosu na 2010 nudi nekaj postavk za razpravo.
Opazno povečani so indeksi porabe
za sejnine svetnikov in odborov, nakup opreme za občinsko upravo, kasaški klub Ljutomer, okoljevarstvena politika-administriranje, dejavnost župana in podžupanov, skupne administrativne službe in javne storitve, izdatki za službena potovanja, posebni material in storitve, splošni material in storitve, sredstva za nadurno delo zaposlenih, stroški strokovnih komisij, stroški praktikantov, nakup druge opreme in napeljav (+842)
Prav tu bi se moral zmanjsati indeks porabe, ampak kot v vecini primerov v nasi drzavi si tisti ki pridejo na polozaj prvo poskrbijo za sejnine, razne "strokovne komisije", izdatke za sluzbena potovanja in podobno, kasneje pa pridejo na vrsto ostale stvari katere bi morale biti v ospredju.
MILAN torek, 15. februar 2011 ob 07:33
začeti kej premikati.
Legionar torek, 15. februar 2011 ob 08:14
Bomo vidli. Vsekakor se mi zdi začetek ene gonje proti bivšemi župani, češ kak astronomsko nas je zadužja, malo nespametno. To je kričaje brez vsakše podlage, občina Ljutomer -vsaj septembra 2010 je blo tak- je po zaduženosti čist nič ne štrlela s slovenskega povprečja, ke se zaduženosti tiče; nejbole zadužena občina je te bila ljubljanska mestna občina, po prebivalci nejbole zadužena pa koprska. Či prvlečen na plano še malo starejše podatke (pa verjetno so se razmerja od te pa do recimo sredine lanskega leta ne veliko spremenila):
- 30.6.2009 je bila lotmerška občina zadužena 98,82 eur na prebivalca. V Ljubljani je recimo na prebivalca prišlo 681 eur, v Celji 586, v Maribori pa 96,95 eur. Nej povem, ka je v tisten cejti bila povprečna zadolžitev na prebivalca 234 eurov
- či gledamo skupno vsoto s tistega datuma , je občina Ljutomer bila zadužena 1. 187 000 eur. Občina Murska Sobota je te bila zadužena 2. 219 000 eurov, občina Grospulje recimo 3. 371 000 eur, občina G. Radgona pa 1 . 935 000 eur...
Vsej s podatkov sodeč je občina Ljutomer nikdor ne bila ne ven kak zadužena, takak nan to zej probajo prkozati. Morti zato, ka bi potli lehko rekli "ja kapa bi radi, kej se bunite, za keko pa vas je Jürša zadužja, pa ste bli tiho!". Ne ka bi nekoga bronja, samo nej se papiri obelodanijo, pa ka se v resnici vidi kontinuiteta zaduženosti lotmerške občine, keko dugov je Jürša herba, keko püsta, pa zakej je šlo, kakši krediti so bli, kej se je naredlo, keko vrnilo pa tak dale...Pa te si kumej lehko gučimo pa kogakoli obsojamo, ker to so ne tak enostavne stvari. To so stvari, o kerih lehko pametüvlejo ekonomisti pa finančniki, ki vejo za kej se gre, ne pa mi.
Lenny torek, 15. februar 2011 ob 08:38
Legionar je napisal/a:
Vsekakor se mi zdi začetek ene gonje proti bivšemi župani, češ kak astronomsko nas je zadužja, malo nespametno. To je kričaje brez vsakše podlage, občina Ljutomer -vsaj septembra 2010 je blo tak- je po zaduženosti čist nič ne štrlela s slovenskega povprečja, ke se zaduženosti tiče; nejbole zadužena občina je te bila ljubljanska mestna občina, po prebivalci nejbole zadužena pa koprska. .
Vsej s podatkov sodeč je občina Ljutomer nikdor ne bila ne ven kak zadužena, takak nan to zej probajo prkozati. Morti zato, ka bi potli lehko rekli "ja kapa bi radi, kej se bunite, za keko pa vas je Jürša zadužja, pa ste bli tiho!". Ne ka bi nekoga bronja, samo nej se papiri obelodanijo, pa ka se v resnici vidi kontinuiteta zaduženosti lotmerške občine, keko dugov je Jürša herba, keko püsta, pa zakej je šlo, kakši krediti so bli, kej se je naredlo, keko vrnilo pa tak dale...Pa te si kumej lehko gučimo pa kogakoli obsojamo, ker to so ne tak enostavne stvari. To so stvari, o kerih lehko pametüvlejo ekonomisti pa finančniki, ki vejo za kej se gre, ne pa mi.
Hja, ki se nej scoj sprovin.
To keko je opčina zadužena bila sebtembra, je bija podatek, ki je ne meja teže. Na to se je opozorjalo celi cejt. lehko kdo malo prekople po forumi, pa vsej očitne stvari pogledne, ki so pričale, ka je dug niti v sanjah ne teko kak bi to rad prikoza g.Jurša.
Pa je to bilo samo kaj je bilo javno dostopno.
Neuradno, podatki, pa so še tisto veko sumo na glovo opčona samo še povečevali. Že iz javnodostopnih podatkov, se je dalo skalkolerati, ka je dug nad mejo.
Ka pa je temi resen tak, pa lehko potrdijo tisti reveži, ki na opčini skoro fsaki den fehtajo peneze že lep cejt, za dela nareta v prejšjen mandati.
Aja še to, g.Jurša je herba en kredit. Vrednost pa ročnost, si pa poglente.
Legionar, ti mogoče nečeš znati kak to gre, venda pa ne trebaš biti ekonomist pa finončnik, ka sešteješ 1+1.
Še marsikej bi lehko napisa, pa bi grota problem, odkod mi informacije. Zato bon pisa samo o javnodostopnih dejstvih.
Ka je g. Jurša "obvloda" posel je dokaza vsej 2x, enkrat na Ljutomerčani, drugič pa zaj na občini.
Pa brez zamere. Lenny
gorgona torek, 15. februar 2011 ob 08:46
legionar se poplnoma strinjam z tebo,predvsem pa je tej novi županji in njeni ekipi treba dati čas,samo čas de pokoza kak pa kej
optix torek, 15. februar 2011 ob 09:50
Ma dobro dolgovi so vedno bili in bodo, to sploh ni sporno. Brez tega nazalost ne gre.
Stvar je da vedno ko pride nova garnitura vladajocih, vedno delajo neksbe rebalanse proracunov, ampak nikoli ne "skrešejo" denarja pri sejninah, raznih "strokovnih komisijah" in podobno.
Legionar torek, 15. februar 2011 ob 10:00
Jaz nikoga ne zagovorjan. Provin samo to, ka či se že nekoga obtožuje, nej se ga obtožuje z dokazi. Ke so kakšne številke o ten, keko bi nas nej Jürša zadužja, pa o ten keko je herba? Samo to bi rad vida, pa nič drügo.
Sicer pa takak Optix piše: ne ven ke se lehko dela brez duga. Či si küpiš avto, si moreš ponavodi kredit vzeti, či stanovoje, glih tak, isto tak se treba vzeti kredit za razna sofinanceraja pa tak dale...Ne ven zakej bi tota zaduženost tak fest bila sporna. Ja kera slovenska občina pa je ne zadužena? Sapa je vse zaduženo, od države pa navzdol.
Ivek torek, 15. februar 2011 ob 12:07
Degmati se okoli tega kaj je napravja, pa keko je poveča dug Jürša je nekoristno lapaje. Či je kaj narobe je to stvor za to pločanih držovnih slüžb, pa zajšje opčinske oblasti, ki mora stvaren, ki so ne zakonite priti do kunca. Kaj je, je. Glejati pa rasprovlati treba o ten kaj bo. Rasprovlati o zajšjen proračüni, pa glejati pot prste opčinoron, kak do pujen delali.
Politiki dostikrot preživijo zato, gi se narod degma o ten kak se bliska no grmi, ne pa o ten zake grmi, pa kaj napraviti ka nebi bilo škode.
Lenny torek, 15. februar 2011 ob 12:07
@Legionar
Ven ka si pismeni. Zato če bi rad zna, kak je z dugon idi na opčinsko stran, pa pogledni proračune, pa tudi Jüršovo poročilo o reviziji, pa boš hitro vida keko, pa kda je bija kaki kredit najeti.
Či češ, pa se bon čez vikend, če bo čas dopušča fkup potegna dokumente, pa linke pa objavin makar v blogi.
Či bi opčina bila firma, bi zaj že bila na "parah".
Istina je, ka brez duga ne gre, se strinjan. Samo če je cilj en kontinuerani razvoj, te se tudi tak zadužuvle. Provijo ka se pokrij tak daleč kak daleč di güja segne.
Samo tak kak je Jűrša dela pa ne ide. Ka je dela svijarije zavolo volitef, pa še jemi teko bole zamerin.
Ne da se mi navajati že napisane stvari, ali zgleda ka je treba, ka se nede pozabilo, ka se je godilo. Problem je, ka so zavolo tega posledice. In eden izved glovnih vzrokof je Jűrša in kimafci v prejšji sestavi opčinskega sfeta.
Mogoče ma što krotki spomin, jaz ga neman. Na interneti pa je ogromno podatkof, s kerimi je lehko podkrepiti trditve. Samo poiskati je treba in prešteti. Nega tu neke znanosti.
Lenny torek, 15. februar 2011 ob 12:22
Ivek je napisal/a:
Degmati se okoli tega kaj je napravja, pa keko je poveča dug Jürša je nekoristno lapaje. Či je kaj narobe je to stvor za to pločanih držovnih slüžb, pa zajšje opčinske oblasti, ki mora stvaren, ki so ne zakonite priti do kunca. Kaj je, je. Glejati pa rasprovlati treba o ten kaj bo. Rasprovlati o zajšjen proračüni, pa glejati pot prste opčinoron, kak do pujen delali.
Politiki dostikrot preživijo zato, gi se narod degma o ten kak se bliska no grmi, ne pa o ten zake grmi, pa kaj napraviti ka nebi bilo škode.
Ivek se strinjan s tebo. Treba je iti dale. Treba pa je tudi znati, ki so glovni vzroki, kade se razvoj v opčini lep cejt stava.
Glede škode pa, ŠKODA je že. In treba jo je sanerati.
Žalostno je to, ka opčina nede mogla do vekega falata sredstef za svoje investicije, ker je ne sposobna zagotoviti mijnimalnega lastnega dela. In to je nejhuša posledica pufof.
Peneze, ki bi jih lehko dobili, jih zavolo prevekega pufa nemo mogli.
O držovnih institucijah ki so pločane zato, ka glumijo ventilatore, pa nen zgubla kej ekstra besed. Bilo kej do ugotovili, haska od totih ugotovitev nede. Sankcij pa itak ne.
Edina sankcija, ki je možna, pa bi bila STOP znak g.Jürši ka se tiče politike na vseh ravneh. Za kimafce, ki pa so se prikluvali še v toti mandat, pa ka je to jihof zodji.
Pravnoformalnih posledic pa tisti, ki "so" krivi nedo trpeli.
MILAN torek, 15. februar 2011 ob 12:50
pa takših stvareh šparati pa je nujno. Če provijo ka so ovi bili pofratni te zej nesmijo delati tak kak ovi,Samo ne ven če bode kej z tega ....
misekovi torek, 15. februar 2011 ob 15:34
Nekak se bojin ka nižje sejnine nebi rešile proračuna. Ugotovlam pa ka politiki pač nemrejo brez šinfaja, žal je edino orožje slabih politikov dlih šinfaje.
optix torek, 15. februar 2011 ob 15:55
misekovi je napisal/a:
Nekak se bojin ka nižje sejnine nebi rešile proračuna. Ugotovlam pa ka politiki pač nemrejo brez šinfaja, žal je edino orožje slabih politikov dlih šinfaje.
res, ampak ce je neka obcina v slabem financnem stanju, potem bi se pricakovalo do svetnikov in zupana,da recimo za zacetek sejnine zmanjsajo, prav tako pa tudi ostali nepotrebni stroski...
Lenny torek, 15. februar 2011 ob 16:10
Se trinjam s tistimi, ki trdite, da bi bilo znižanje sejnin eden izmed korakov, ki bi pokazal, da ne mislijo samo na sebe, ampak za donro občine.
S prihrankom pri sejninah nedo zakrpali lukje/jame, je pa to eden od malih šritof, v celen mozaiki.
@misekovi
Vupan, ka moje pisanje ne jemlete kak šinfanje, nego navsajanje dejstev, ki so ne nepomembna za celo sliko stanja opčine.
Bon vupan meja cejt, ka bon malo kako primerjavo med proračunoma 2010 in 2011 ti gor nalima. Kda je predlog 2011 luč sveta zagledna, sen si vzeja malo cejta, pa pogledna podrobnosti. Vrak se skrivle v detajlih.
Marsikej se da viditi, če se če viditi.
Se nadaluvle
MILAN torek, 15. februar 2011 ob 20:01
Na to sen opozorja pred volitvami pa ne mislin potrditi ka mojo praf z zejšjin obnošajon.
gorgona torek, 15. februar 2011 ob 20:03
sej pa tisti ki ste za gospoda franca jurša,vsi vemo ka je pod taktirko desusa,vsi vemo ka je desus doba na volitvah v lotmerke,vsi vemo zakaj se je ta proračun ne ša skoz glasovanje,zato ka so ravno v desuse štele mete večje sejnine itd...to človek nemre vervate
misekovi torek, 15. februar 2011 ob 23:19
OpA
madmax sreda, 16. februar 2011 ob 15:52
Zanimiv je nepotizem, kda poglejaš občinske odbore in ugotoviš ka so nekateri v jih postavili vso svojo družino, npr. partnerja, sestro, sestringa moža, soseda,...
Ne vem če je keri pogledna razen g. Iveka malo številke in ugotovija da so si dvignili sejnine, razna nadomestila za odbore, itd... lepe so tudi ploče župana, podžupana ko še naletijo dodatki pa dnevnice za kere se ne plačuvle dohodnina...