Patriot je napisal/a: O zgodovini Prlekije pa o Lotmerki naj zapišejo tisti, ki se na to razmejo.
Čist zares!!!
Hja to je tak malo vzeto od tü pa tan, občinskih strani, ... Zgodovina Prlekije je na toti stroni samo povzeta iz večih virov.
Predvidevan pa, ka se ti na to razmiš, tak ka lehko kej več poveš o ten...
Poslüšej Patriot! Jas sen s toboj, či moš dobre namene. Naprosi nekoga (ali pa mogoče ti son napiši, či misliš ka se razmiš na to), ki de nan nekej več okoli zgodovine napisa.
Patriot je napisal/a: O zgodovini Prlekije pa o Lotmerki naj zapišejo tisti, ki se na to razmejo.
Čist zares!!!
Eni itak vete samo naklodati, naredite pa ne nič. Nejleži je sedeti negi za računalnikon al ge koli že, pa šinfati, pa se pritožüvati. Če nič ne delaš, tüdi zajebati nemreš nič...
To moš mejmun, samo za tebe:
Ljutomer
Prva misel, ki se Slovencu porodi, če kdo omeni Ljutomer je ta, da je Ljutomer gospodarsko in kulturno središče ene izmed naših pokrajin, to je Prlekije (Murskega polja in Ljutomerskih goric). To ozemlje spada k večji pokrajinski enoti - Pomurju, katerega središče je Murska Sobota. Obrobna ozemlja - med njimi tudi Prlekija - pa težijo k manjšim središčem kot so Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava.
Mesto Ljutomer se je razvilo na prehodu iz Slovenskih goric v ravno Mursko polje, kjer se Ščavnica združuje z več potoki in preimenovana v Murico teče naprej proti Muri. Nastanek in razvoj Ljutomera je v mnogočem podoben nastanku in razvoju drugih slovenskih mest in trgov. Iz obrambnega stolpa, ki so ga v srednjem veku fevdalci, salzburški nadškofje, postavili na pomolu, kjer zdaj stoji šola (da je branil mejo proti Madžarom), se je razvil grad, ki je že leta 1265 dobil tržne pravice. Zanimivo je da je pri tem ostalo vse do leta 1927, ko Ljutomer postane mesto.
Staro mestno jedro se tudi v Ljutomeru imenuje Stari trg na pobočju Kamenščaka in tudi za Stari trg v Ljutomeru je značilna razširjena ulica oz. srednjeveški tloris te ulice. Mlajši del naselja je zrastel na ravnini. Njegov osrednji prostor je štirikotni Glavni trg z izrazito trgovskim značajem. Z Glavnega trga vodita Ormoška cesta, ki povezuje Ljutomer z Ormožem in Prešernova cesta, ki Ljutomer povezuje z Gornjo Radgono in Mursko Soboto. Stari in Glavni trg ter prostor s cerkvijo so osrednje urbanistične enote, ki oblikujejo tudi današnji Ljutomer, čeprav se je v zadnjem času Ljutomer precej razširil zlasti proti severu in vzhodu.
Zaradi bojev z Madžari se je Mursko polje skoraj povsem izpraznilo. Toda kmalu zatem, ko je bilo bojev konec - okoli leta 1200 - se je začela kolonizacija Murskega polja. Med naselji, ki so zrasla na tem prostoru je postal najpomembnejši Ljutomer, deloma zaradi antične tradicije in deloma zaradi ugodne prometne lege. Prvič se omenja že leta 1211 kot Luetenwerde, grad pa leta 1249 kot Luetenberch. O tem kako hitro je Ljutomer rastel govorijo številke. V letu 1265, ko se Ljutomer omenja kot trg, je Ljutomer z okolico štel 150 ohišij (area), leta 1277 pa je ljutomersko gospostvo obsegalo že 264 kmetij. V začetku 14. stoletja je konec fevdnega razmerja s Salzburgom in ljutomersko območje je postalo last deželnih knezov (Schweinbecki). Toda leta 1445 je bilo v ljutomerski župniji, to je v samem trgu in 12 okoliških zaselkih le 193 hiš.
Izredno težavno je bilo tudi za Ljutomer obdobje turških vpadov. Na svoje uničevalne "obiske" so prav gotovo prišli prevečkrat (1479, 1531, 1562, 1600, 1601, 1603, 1605). Za Turki so nekaj podobnega počeli tudi Kruci, ki so leta 1704 Ljutomer zažgali in plenili po vaseh na Murskem polju. Dobra polovica Ljutomera je nato pogorela še leta 1828.
Tržani so bili večji del obrtniki, organizirani v radgonskih cehih, pozneje pa so ustanovili tudi svoj ceh (lončarji, kovači, čevljarji). Nasploh pa je Ljutomer od svojega nastanka naprej slovel kot tržišče za poljske pridelke zlasti za pšenico in za vrhunsko vino (ljutomerčan). Tem osnovnim kulturam se je v 18. stoletju pridružila še konjereja (Cven), ki ostaja pomembna panoga vse do današnjih dni. Ljutomerski konjerejci so že leta 1875 ustanovili prvo dirkalno društvo na Slovenskem, to je le dve leti za podobnim osrednim avstrijskim društvom. V Ljutomeru imamo tudi najstarejšo konjsko skulpturo v Sloveniji in slučajno ali ne je enorogi konj tudi glavna figura v ljutomerskem grbu.
Vodilno funkcijo tržišča z vinom, sadjem in živino opravlja Ljutomer vse do današnjih dni, čeprav je res, da se je nekaj neagrarne dejavnosti pojavilo že pred drugo svetovno vojno (mlinarstvo, usnjarstvo in opekarništvo). Kot upravno in gospodarsko središče Prlekije se je Ljutomer začel razvijati po letu 1848.
Šele v novejšem času pa se je v Ljutomeru pač v skladu z povojno filozofijo, začela razvijati tudi industrija (proti vzhodu), tako da imamo danes kar nekaj večjih obratov, med katerimi naj omenimo Tehnostroj (kovinska industrija), Imgrad (gradbena industrija), Murales (lesna industrija), Mlekopromet in Simentalka (živilska industrija) in Krka (farmacevtska industrija). Leta 1981 je bilo v Ljutomerskih podjetjih zaposlenih preko 4000 ljudi, tudi z ožje in širše okolice, saj Ljutomer sam ne šteje toliko duš.
Takšen razvoj industrije so omogočile tudi razmeroma ugodne prometne povezave s svetom. To še zlasti velja za železnico, saj že od leta 1890 povezuje Ljutomer z Gornjo Radgono, medtem ko proga proti Murski Soboti obratuje od 1924 leta naprej. Prav gotovo bo ta povezava veliko pridobila na pomenu, potem ko bo vzpostavljena zveza z madžarskim železniškim omrežjem.
Poleg kmetijstva in industrije je treba omeniti še turizem. Za ljutomersko območje je zlasti značilen lovni turizem (zajci, pernata divjad) z ribolovom, poleg tega pa velja omeniti še zdraviliški turizem, ki se najintenzivneje razvija v osem kilometrov oddaljenih Banovcih.
Preteklost Ljutomera je pomembna tudi za Slovence kot narod in na marsikatero potezo naših ljutomerskih rojakov smo lahko še danes ponosni. Ljutomerčani so bili sicer povečini Slovenci, vendar pa sta Nemcem "na kožo" pisani volilni red in gospodarska premoč zagotavljala prevlado v trški občinski upravi vse do konca prve svetovne vojne. Do cepitve oz. ločenega zbiranja nemško in slovensko usmerjenih meščanov je prišlo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, do odprtih konfliktov in hudih nasprotij pa zlasti v letu 1848, ki je znano kot leto pomladi narodov. Nemci so že leto pred tem ustanovili svoje bralno društvo, medtem ko so se Slovenci zbirali okoli Ivana Gottweisa.
Za vse Slovence je pomemben datum 9.8.1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo preko sedem tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug B. Rajič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci. Že pred tem leta 1863 so rodoljubni ljutomerčani priredili takoimenovano narodno besedo. Prvo šolo je Ljutomer dobil že pred letom 1545, leta 1861 pa je bila ustanovljena obrtna šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom (po zaslugi Ivana Gottweisa), meščanska šola pa leta 1919. Skoraj ljutomerski rojak je tudi znameniti jezikoslovec Fran Miklošič doma sicer iz v Radomerščaka pri Ljutomeru, vendar pa je nekaj let preživel tudi v Ljutomeru, zato ima tam tudi spomenik. Poleg drugih velja omeniti še Karla Grosmanna, prvega slovenskega filmskega amaterja, sicer pa krajevnega politika.
Glede samih umetnostnih zakladov je treba ugotoviti, da se jih je tudi v Ljutomeru največ "skriva" v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Cerkev je bila zgrajena v začetku 15. stoletja in je prvotno stala izven naselja. Trg jo je šele kasneje vključil vase. Zaradi turških vpadov so jo obdali s taborskim obzidjem. V prezbiteriju in zvoniku je gotska, triladijska zasnova iz leta 1690 pa je baročna. Prezbiterij in spodnji etaži zvonika so bogato okrašeni.
Zvonik so šele kasneje (1885) dvignili do sedanje višine. Nekaj pred tem je bila prizidana zakristija z oratorijem, vsa cerkev pa je bila temeljito obnovljena leta 1895. Glavni oltar je iz leta 1897 in izdelala sta ga kipar iz Maribora Jožef Holzinger, in slikar iz Gradca Janez Jandl. Podobe na stranskih oltarjih so delo slikarja Jožefa Tunnerja tudi iz Gradca in domačina Romana Fekonje. Križev oltar je že leta 1741 izdelal lipniški kipar Franz Abraham Schakhar, medtem ko je Reichardov nagrobnik delo Vincenca Cumina in je star že skoraj štiristo let.
Sredi Starega trga stoji kapela sv. Ane iz leta 1756, medtem ko se Glavni trg ponaša z Marijinim znamenjem iz leta 1729. Omeniti velja še Miklošičev spomenik iz leta 1926 na Miklošičevem trgu pred Florjanovo kapelo. Sam kip je kopija kipa iz arkad dunajske univerze (kjer je Miklošič deloval) in je delo kiparja Hansa Schärperja iz leta 1897.
Zvončica je napisal/a: razvojna agencija sküp sprovla eno knjigo ot Lotmerka bode vse zanimivega napisano(zgodovina, etnološke značilnosti ipd)izide pa negi konec septembra
In gi se te zej tota kniga lehko dobi? Samo či so v razvojni agenciji zgodovino Lotmerka opisali tak kak so toti zemlevid naredli, te ne ven či je to glih dobro
Zvončica je napisal/a: Knjigi še fčistark malo fali ka de vüni...nekaj so finance fretale....ka pa se zemlevida tiče pa niman kej za rečti, hi,hi,hi
Ke je zej toti fčistark malo že vüni al še zej dooosti fali?
O izidi nega nič novega----samo ka skoro bo Zej bi že itak bija cejt ka se je to že loni vse sfiniširalo...lehko mo tak dugo čakali na jo kak na bazen...vrag si ga vedi Pret sen čitala zgodovino Lotmerka pa me je piknilo v oči ka polek pomembnih Prlekov nega nigi nič omenjenega od izredno (negda bor) uglednega in joko pomembnega pedagoga ki se je rodja itd. v Lotmerki- Henrika Schreinerja (gnesden bi te to bija Šrajnar ali Šrajner)....še v Lotmerki mo samo eno bogo spominsko ploščo...sramota. Dejan dej eno stron napravi z naslovon POMEMBNI PRLEKI pa mo lepo v groben pisali o jih. Živlejepis od Schreinerja man trenutno duma (izdala ga je Univerza v Mariboru)....pa ke še mon nekaj dni dopusta bi o jen kej napisala. Kaj misliš? Pa ostali? O stroni pomembnih Prlekov mislin.....
Henrik Schreiner (1850 - 1920), pedagog, naravoslovec;
Henrik Schreiner se je rodil leta 1850 v Ljutomeru ter je bil učitelj-praktik, ki se je s številnimi novostmi in ustreznimi strokovnimi pristopi lotil celovite prenove izobraževanja. Zavzel se je za delovno šolo, višje izobraževanje učiteljev in bolj ustrezne pogoje dela. Napisal je številne članke, razprave in samostojna knjižna dela, strokovno je ocenil več kot 50 pedagoških in prirodoslovnih del.
ups fsega pa sen nejč jas ne zna
zanimivo in veseli sen ka se resen nekaj
napiše tistin keri mojo stalno nekej za pošinfati.
Trdin ka je Lotmerk stalno bija napredno mesto
na velko žalost pa so politiki bili tisti keri nese
znali totega naprednega razmišlanja in pridnih ljudi
spraviti na višje mesto.
Tudi zej je tak ka je politika gloven element
ostalo pa na žalost kuda koji mili moji.
Malenkost se mi vidi ka je sedeanaj oblast bolj prožna.
Zvončica je napisal/a: O izidi nega nič novega----samo ka skoro bo Zej bi že itak bija cejt ka se je to že loni vse sfiniširalo...lehko mo tak dugo čakali na jo kak na bazen...vrag si ga vedi
No zej me pa že močno zanimle, kej je te s toto knigo? Či še jo vedno vküp štrikajo al jo že lehko gi dobimo?
Meni se vidi ka so jo dali v Pleterje menihon po starinsken (peški, pa z gosjin peron)razmnožüvat glovno ka so avtore pločali....knjiga pa če bo ali ne ....no, ali pa je glih zavolo honorarov sfalilo za tisk.....vrag si ga vedi
No, mislin, ka je tüde pomembno to v prlekiji, da je bilo leta gospodovega 1871 ( 1. julija), ustanovljeno prvo gasilsko drüštvo na tleh sedanje prlekije in prekmurja, in je Ljutomer 4. najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji.
( škoda, ka toga nega nigi niti z besedo omenjeno nikjer)
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Patriot petek, 28. april 2006 ob 20:24
O zgodovini Prlekije pa o Lotmerki naj zapišejo tisti, ki se na to razmejo.
Čist zares!!!
Dejan petek, 28. april 2006 ob 20:27
Patriot je napisal/a:
O zgodovini Prlekije pa o Lotmerki naj zapišejo tisti, ki se na to razmejo.
Čist zares!!!
Hja to je tak malo vzeto od tü pa tan, občinskih strani, ... Zgodovina Prlekije je na toti stroni samo povzeta iz večih virov.
Predvidevan pa, ka se ti na to razmiš, tak ka lehko kej več poveš o ten...
MHA petek, 28. april 2006 ob 20:34
ke se razburjaš.... zej glih sen gleja zgodovino prlekije in je fest zanimivo napisano. Pa piše takak je tüdi blo v resnici.
Čist zares ti pravim!!!
Pepek z brega petek, 28. april 2006 ob 20:51
Poslüšej Patriot! Jas sen s toboj, či moš dobre namene. Naprosi nekoga (ali pa mogoče ti son napiši, či misliš ka se razmiš na to), ki de nan nekej več okoli zgodovine napisa.
Dejan petek, 28. april 2006 ob 23:50
Patriot je napisal/a:
O zgodovini Prlekije pa o Lotmerki naj zapišejo tisti, ki se na to razmejo.
Čist zares!!!
Eni itak vete samo naklodati, naredite pa ne nič. Nejleži je sedeti negi za računalnikon al ge koli že, pa šinfati, pa se pritožüvati. Če nič ne delaš, tüdi zajebati nemreš nič...
To moš mejmun, samo za tebe:
Ljutomer
Prva misel, ki se Slovencu porodi, če kdo omeni Ljutomer je ta, da je Ljutomer gospodarsko in kulturno središče ene izmed naših pokrajin, to je Prlekije (Murskega polja in Ljutomerskih goric). To ozemlje spada k večji pokrajinski enoti - Pomurju, katerega središče je Murska Sobota. Obrobna ozemlja - med njimi tudi Prlekija - pa težijo k manjšim središčem kot so Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava.
Mesto Ljutomer se je razvilo na prehodu iz Slovenskih goric v ravno Mursko polje, kjer se Ščavnica združuje z več potoki in preimenovana v Murico teče naprej proti Muri. Nastanek in razvoj Ljutomera je v mnogočem podoben nastanku in razvoju drugih slovenskih mest in trgov. Iz obrambnega stolpa, ki so ga v srednjem veku fevdalci, salzburški nadškofje, postavili na pomolu, kjer zdaj stoji šola (da je branil mejo proti Madžarom), se je razvil grad, ki je že leta 1265 dobil tržne pravice. Zanimivo je da je pri tem ostalo vse do leta 1927, ko Ljutomer postane mesto.
Staro mestno jedro se tudi v Ljutomeru imenuje Stari trg na pobočju Kamenščaka in tudi za Stari trg v Ljutomeru je značilna razširjena ulica oz. srednjeveški tloris te ulice. Mlajši del naselja je zrastel na ravnini. Njegov osrednji prostor je štirikotni Glavni trg z izrazito trgovskim značajem. Z Glavnega trga vodita Ormoška cesta, ki povezuje Ljutomer z Ormožem in Prešernova cesta, ki Ljutomer povezuje z Gornjo Radgono in Mursko Soboto. Stari in Glavni trg ter prostor s cerkvijo so osrednje urbanistične enote, ki oblikujejo tudi današnji Ljutomer, čeprav se je v zadnjem času Ljutomer precej razširil zlasti proti severu in vzhodu.
Zaradi bojev z Madžari se je Mursko polje skoraj povsem izpraznilo. Toda kmalu zatem, ko je bilo bojev konec - okoli leta 1200 - se je začela kolonizacija Murskega polja. Med naselji, ki so zrasla na tem prostoru je postal najpomembnejši Ljutomer, deloma zaradi antične tradicije in deloma zaradi ugodne prometne lege. Prvič se omenja že leta 1211 kot Luetenwerde, grad pa leta 1249 kot Luetenberch. O tem kako hitro je Ljutomer rastel govorijo številke. V letu 1265, ko se Ljutomer omenja kot trg, je Ljutomer z okolico štel 150 ohišij (area), leta 1277 pa je ljutomersko gospostvo obsegalo že 264 kmetij. V začetku 14. stoletja je konec fevdnega razmerja s Salzburgom in ljutomersko območje je postalo last deželnih knezov (Schweinbecki). Toda leta 1445 je bilo v ljutomerski župniji, to je v samem trgu in 12 okoliških zaselkih le 193 hiš.
Izredno težavno je bilo tudi za Ljutomer obdobje turških vpadov. Na svoje uničevalne "obiske" so prav gotovo prišli prevečkrat (1479, 1531, 1562, 1600, 1601, 1603, 1605). Za Turki so nekaj podobnega počeli tudi Kruci, ki so leta 1704 Ljutomer zažgali in plenili po vaseh na Murskem polju. Dobra polovica Ljutomera je nato pogorela še leta 1828.
Tržani so bili večji del obrtniki, organizirani v radgonskih cehih, pozneje pa so ustanovili tudi svoj ceh (lončarji, kovači, čevljarji). Nasploh pa je Ljutomer od svojega nastanka naprej slovel kot tržišče za poljske pridelke zlasti za pšenico in za vrhunsko vino (ljutomerčan). Tem osnovnim kulturam se je v 18. stoletju pridružila še konjereja (Cven), ki ostaja pomembna panoga vse do današnjih dni. Ljutomerski konjerejci so že leta 1875 ustanovili prvo dirkalno društvo na Slovenskem, to je le dve leti za podobnim osrednim avstrijskim društvom. V Ljutomeru imamo tudi najstarejšo konjsko skulpturo v Sloveniji in slučajno ali ne je enorogi konj tudi glavna figura v ljutomerskem grbu.
Vodilno funkcijo tržišča z vinom, sadjem in živino opravlja Ljutomer vse do današnjih dni, čeprav je res, da se je nekaj neagrarne dejavnosti pojavilo že pred drugo svetovno vojno (mlinarstvo, usnjarstvo in opekarništvo). Kot upravno in gospodarsko središče Prlekije se je Ljutomer začel razvijati po letu 1848.
Šele v novejšem času pa se je v Ljutomeru pač v skladu z povojno filozofijo, začela razvijati tudi industrija (proti vzhodu), tako da imamo danes kar nekaj večjih obratov, med katerimi naj omenimo Tehnostroj (kovinska industrija), Imgrad (gradbena industrija), Murales (lesna industrija), Mlekopromet in Simentalka (živilska industrija) in Krka (farmacevtska industrija). Leta 1981 je bilo v Ljutomerskih podjetjih zaposlenih preko 4000 ljudi, tudi z ožje in širše okolice, saj Ljutomer sam ne šteje toliko duš.
Takšen razvoj industrije so omogočile tudi razmeroma ugodne prometne povezave s svetom. To še zlasti velja za železnico, saj že od leta 1890 povezuje Ljutomer z Gornjo Radgono, medtem ko proga proti Murski Soboti obratuje od 1924 leta naprej. Prav gotovo bo ta povezava veliko pridobila na pomenu, potem ko bo vzpostavljena zveza z madžarskim železniškim omrežjem.
Poleg kmetijstva in industrije je treba omeniti še turizem. Za ljutomersko območje je zlasti značilen lovni turizem (zajci, pernata divjad) z ribolovom, poleg tega pa velja omeniti še zdraviliški turizem, ki se najintenzivneje razvija v osem kilometrov oddaljenih Banovcih.
Preteklost Ljutomera je pomembna tudi za Slovence kot narod in na marsikatero potezo naših ljutomerskih rojakov smo lahko še danes ponosni. Ljutomerčani so bili sicer povečini Slovenci, vendar pa sta Nemcem "na kožo" pisani volilni red in gospodarska premoč zagotavljala prevlado v trški občinski upravi vse do konca prve svetovne vojne. Do cepitve oz. ločenega zbiranja nemško in slovensko usmerjenih meščanov je prišlo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, do odprtih konfliktov in hudih nasprotij pa zlasti v letu 1848, ki je znano kot leto pomladi narodov. Nemci so že leto pred tem ustanovili svoje bralno društvo, medtem ko so se Slovenci zbirali okoli Ivana Gottweisa.
Za vse Slovence je pomemben datum 9.8.1868, ko je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, ki se ga je udeležilo preko sedem tisoč ljudi in za katerega imajo največ zaslug B. Rajič ter domačini Anton Klemenčič, Jakob Ploj in Ivan Kukovec - vsi pomembni narodno politični delavci. Že pred tem leta 1863 so rodoljubni ljutomerčani priredili takoimenovano narodno besedo. Prvo šolo je Ljutomer dobil že pred letom 1545, leta 1861 pa je bila ustanovljena obrtna šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom (po zaslugi Ivana Gottweisa), meščanska šola pa leta 1919. Skoraj ljutomerski rojak je tudi znameniti jezikoslovec Fran Miklošič doma sicer iz v Radomerščaka pri Ljutomeru, vendar pa je nekaj let preživel tudi v Ljutomeru, zato ima tam tudi spomenik. Poleg drugih velja omeniti še Karla Grosmanna, prvega slovenskega filmskega amaterja, sicer pa krajevnega politika.
Glede samih umetnostnih zakladov je treba ugotoviti, da se jih je tudi v Ljutomeru največ "skriva" v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Cerkev je bila zgrajena v začetku 15. stoletja in je prvotno stala izven naselja. Trg jo je šele kasneje vključil vase. Zaradi turških vpadov so jo obdali s taborskim obzidjem. V prezbiteriju in zvoniku je gotska, triladijska zasnova iz leta 1690 pa je baročna. Prezbiterij in spodnji etaži zvonika so bogato okrašeni.
Zvonik so šele kasneje (1885) dvignili do sedanje višine. Nekaj pred tem je bila prizidana zakristija z oratorijem, vsa cerkev pa je bila temeljito obnovljena leta 1895. Glavni oltar je iz leta 1897 in izdelala sta ga kipar iz Maribora Jožef Holzinger, in slikar iz Gradca Janez Jandl. Podobe na stranskih oltarjih so delo slikarja Jožefa Tunnerja tudi iz Gradca in domačina Romana Fekonje. Križev oltar je že leta 1741 izdelal lipniški kipar Franz Abraham Schakhar, medtem ko je Reichardov nagrobnik delo Vincenca Cumina in je star že skoraj štiristo let.
Sredi Starega trga stoji kapela sv. Ane iz leta 1756, medtem ko se Glavni trg ponaša z Marijinim znamenjem iz leta 1729. Omeniti velja še Miklošičev spomenik iz leta 1926 na Miklošičevem trgu pred Florjanovo kapelo. Sam kip je kopija kipa iz arkad dunajske univerze (kjer je Miklošič deloval) in je delo kiparja Hansa Schärperja iz leta 1897.
Jernej četrtek, 18. maj 2006 ob 19:24
To si selo dobro napiso cool! Meni je zgodovina zanimiva predsem pa ot Lotmerka! :lol:
Zvončica sobota, 16. september 2006 ob 21:41
razvojna agencija sküp sprovla eno knjigo ot Lotmerka
bode vse zanimivega napisano(zgodovina, etnološke značilnosti ipd)izide pa negi konec septembra
Dejan sobota, 26. maj 2007 ob 01:15
Zvončica je napisal/a:
bode vse zanimivega napisano(zgodovina, etnološke značilnosti ipd)izide pa negi konec septembra
razvojna agencija sküp sprovla eno knjigo ot Lotmerka
In gi se te zej tota kniga lehko dobi? Samo či so v razvojni agenciji zgodovino Lotmerka opisali tak kak so toti zemlevid naredli, te ne ven či je to glih dobro
Zvončica nedelja, 27. maj 2007 ob 02:00
Knjigi še fčistark malo fali ka de vüni...nekaj so finance fretale....ka pa se zemlevida tiče pa niman kej za rečti, hi,hi,hi
Jernej sreda, 11. julij 2007 ob 19:31
1.Slovenski tabor v Ljutomeru, Prlekija!
Dejan sreda, 8. avgust 2007 ob 18:22
Zvončica je napisal/a:
Knjigi še fčistark malo fali ka de vüni...nekaj so finance fretale....ka pa se zemlevida tiče pa niman kej za rečti, hi,hi,hi
Ke je zej toti fčistark malo že vüni al še zej dooosti fali?
Zvončica sreda, 8. avgust 2007 ob 22:09
O izidi nega nič novega----samo ka skoro bo
Zej bi že itak bija cejt ka se je to že loni vse sfiniširalo...lehko mo tak dugo čakali na jo kak na bazen...vrag si ga vedi
Pret sen čitala zgodovino Lotmerka pa me je piknilo v oči ka polek pomembnih Prlekov nega nigi nič omenjenega od izredno (negda bor) uglednega in joko pomembnega pedagoga ki se je rodja itd. v Lotmerki- Henrika Schreinerja (gnesden bi te to bija Šrajnar ali Šrajner)....še v Lotmerki mo samo eno bogo spominsko ploščo...sramota. Dejan dej eno stron napravi z naslovon POMEMBNI PRLEKI pa mo lepo v groben pisali o jih. Živlejepis od Schreinerja man trenutno duma (izdala ga je Univerza v Mariboru)....pa ke še mon nekaj dni dopusta bi o jen kej napisala. Kaj misliš? Pa ostali? O stroni pomembnih Prlekov mislin.....
Dejan sreda, 8. avgust 2007 ob 22:45
Sej momo že nareto stron Pomembni Prleki: Zgodovina Prlekije -> Pomembni Prleki
http://www.prlekija-on.net/content/view/26/68/1/4/
Henrik Schreiner (1850 - 1920), pedagog, naravoslovec;
Henrik Schreiner se je rodil leta 1850 v Ljutomeru ter je bil učitelj-praktik, ki se je s številnimi novostmi in ustreznimi strokovnimi pristopi lotil celovite prenove izobraževanja. Zavzel se je za delovno šolo, višje izobraževanje učiteljev in bolj ustrezne pogoje dela. Napisal je številne članke, razprave in samostojna knjižna dela, strokovno je ocenil več kot 50 pedagoških in prirodoslovnih del.
Lehko mi pošleš, či moš kej, pa bon doda.
MILAN sreda, 8. avgust 2007 ob 23:12
ups fsega pa sen nejč jas ne zna
zanimivo in veseli sen ka se resen nekaj
napiše tistin keri mojo stalno nekej za pošinfati.
Trdin ka je Lotmerk stalno bija napredno mesto
na velko žalost pa so politiki bili tisti keri nese
znali totega naprednega razmišlanja in pridnih ljudi
spraviti na višje mesto.
Tudi zej je tak ka je politika gloven element
ostalo pa na žalost kuda koji mili moji.
Malenkost se mi vidi ka je sedeanaj oblast bolj prožna.
Zvončica petek, 10. avgust 2007 ob 15:45
Dejan se opravičüvlen....resen me naj bo srom ka sen do zej totih zapisov ne nejšla
Dejan četrtek, 23. avgust 2007 ob 00:24
Zvončica je napisal/a:
Dejan se opravičüvlen....resen me naj bo srom ka sen do zej totih zapisov ne nejšla
Hjezoš, pa tak dugo se že štrcka po toti stroni pa ste še eni zej kumej nejšli kej je fse tü gori
Dejan torek, 30. oktober 2007 ob 15:21
Zvončica je napisal/a:
Zej bi že itak bija cejt ka se je to že loni vse sfiniširalo...lehko mo tak dugo čakali na jo kak na bazen...vrag si ga vedi
Či še jo vedno vküp štrikajo al jo že lehko gi dobimo? 
O izidi nega nič novega----samo ka skoro bo
No zej me pa že močno zanimle, kej je te s toto knigo?
Zvončica sreda, 31. oktober 2007 ob 23:54
Meni se vidi ka so jo dali v Pleterje menihon po starinsken (peški, pa z gosjin peron)razmnožüvat
glovno ka so avtore pločali....knjiga pa če bo ali ne
....no, ali pa je glih zavolo honorarov sfalilo za tisk.....vrag si ga vedi
dušan1 četrtek, 1. november 2007 ob 11:10
No, mislin, ka je tüde pomembno to v prlekiji, da je bilo leta gospodovega 1871 ( 1. julija), ustanovljeno prvo gasilsko drüštvo na tleh sedanje prlekije in prekmurja, in je Ljutomer 4. najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji.
( škoda, ka toga nega nigi niti z besedo omenjeno nikjer)
lp
dušan
MILAN četrtek, 1. november 2007 ob 16:55
VEN PA SI TI PRISOTEN ZAPIŠI PODATKE KI SO TI ZNANI
IN JIH BOMO DALI V NAŠO ZGODOVINO.ZAPISALI IN OHRANILI.