Festival je mimo. Mislim, da je bil dobro organiziran. Ok, vsi filmi glih niso bili za pogledat, ampak večina pa kar. Skratka zanimivo.
Vsaj nekaj se je spet dogajalo v Lotmerki, in zvečer so končno bili lokali polni. Komaj čakam prihodnje leto.
Jaz pa sen nejč ne bija na toten festivali
Sen pa prebra članek na rtvslo.si, te pa so napisali ka se je festival odvija v Prekmurji že drügič. Tak ka sen jin moga mail pisati ka si nej na zemlevid malo poglednejo pa poprovijo Pa so te zrihtali
Pa to pod nujno.
Nicoj sen gleja na Slovenija I nekšo oddajo "Prekmurje, Porabje, Prlekija" (tak se mi bor vidi ka je bija naslof). Malo sen zamüda, samo sen na hitro vida en zemlevid, ki je ne bija ničemi podoben. Od Prlekije so enostavno odrezali Ormož z okolicoj, pa seveda fse zahodno od jega. Fcoj pa je bila djona rečmo Apaška dolina...
O samen komentari v oddaji rojši nen nič pisa, da bi rese moga fse fküper še ednok viditi. Gvišno pa so kej mimo sekali.
Poglente si v nedelo odvečaar ponovitef, te pa bi trebalo totin zabitin Loblančanon na televizijo ednok resen poslati eden pošteni zemlevid s komentaron vred (samo ne meso s tünke pa vina, da so toga že vajeni).
No jaz sen si gnes pogledna toto oddajo. Zemlevid so pa kozali Pomurje, tak kak je spodi na sliki.
Komentari so bli res malo čüdni. Ova ženska je gučala nekej o prekmurski ravnici pa o Feriji Lainščki pa nasploh nekej o Prekmurji, te pa so spüstili videospot od Štrkov pa je Jeruzalem kozalo. Pa tak je blo fse vküp nekak pomešano, sicer se mi je oddaja kar dopodnila, al bi se lehko malo bol potrüdili pa malo bolj smiselno fse vküp zmonterali.
Te pa bon nalepja članek, ka de nekej tüdi o festivali pisalo
V toten članki je glih pisalo ka se je fse vküp odvijalo v Prekmurji
Stevan Filipoviæ je hudi maček
Hudi stari maček pa je postal Krsto Papiæ
Hudi maček je letos na festivalu Grossmannovega filma v Ljutomeru postal mladi srbski režiser Stevan Filipoviæ.
Avtor filma Šejtanov bojevnik je občinstvo in strokovno žirijo, katerih seštevek glasov je dal zmagovalca festivala, ki se je v Prlekiji zgodil drugič, prepričal z izdelkom, o katerem je predsednik žirije Franci Slak dejal, da je izdelek mlade generacije, ki je pripeljala fantastični žanr v ta prostor in ga tudi uspešno tehnično razvija.
Odraz generacije, ki je rasla ob Jacksonu in Lucasu
V tekmovalnem delu je bilo sicer predvajanih šest filmov, ob zmagovalnem še Črna noč, Go west, Infekcija, Moj oče in moj sin ter Spet in spet. Tako kot na filmskem festivalu v Izoli so letos kot pogoj za sodelovanje organizatorji Grosssmannovega festivala postavili udeležbo enega izmed avtorjev filma na eni izmed njegovih projekcij. V Ljutomer, kjer je Karol Grossmann pred 101 letom ustvaril tudi prvi slovenski film, je tako pripotoval tudi novi hudi maček, ki je o festivalu dejal, da je v redu, nad nagrado pa je bil navdušen. "Film je odraz naše generacije, ki je zrasla ob Georgeu Lucasu, Vojni zvezd, Petru Jacksonu, Timu Burtonu in tako dalje," je z mačkom v roki dejal 25-letni režiser, v čigar filmografiji so še izdelki Još ne sviæe rujna zora, Do poslednjeg kolokvijuma in prvenec Noč uz video, posnet leta 2002.
Ko Knjiga pade v napačne roke ...
Osrednji motiv Šejtanovega bojevnika, v katerem igrajo Radovan Vujoviæ, Staša Koprivica, Miloš Tanaskoviæ, Vladimir Tešoviæ, Vujadin Miloševiæ, Marko Mrdženoviæ in drugi, je sicer fantastika, a se film spogleduje tudi s problemi vsakdanjosti, s katerimi se srečuje generacija, ki je odrasla konec prejšnjega stoletja.
"Težave se začnejo, tako kot mnogokrat, ko se močne stvari znajdejo v napačnih rokah. Tako Knjiga, ki vsebuje starodavno zlo pade v roke … Stanislava. To sicer ne bi bil problem, če bi bil Stanko dober dečko, ki pomaga babicam prek ceste, ne pa piflar-psihopat, žejen krvi sošolcev, ki ga radi ponižujejo. A zlo se ne da kontrolirati … Reševanje sveta tako pade na sošolce Caneta, Tiæa in Mirka, ki s sabo nosijo celoten paket pubertetniških problemov. Ti se s skupnimi močmi prebijajo skozi džunglo razrednih 'dizelašev', polnorih profesorjev, razgretih taksistov, lačnih vampirjev ter alternativno gledališče, da bi se soočili z demonsko grozo, ki že stoletja preži v temi starodavne Srbije," film predstavljajo organizatorji festivala.
Papiæ - stari maček
Za življenjsko delo so na festivalu, kjer si naslednje leto želijo več obiskovalcev, nagradili režiserja Krsta Papiæa. Njegove filme so predvajali v sekciji Retrospektive, kjer so si lahko obiskovalci ogledali njegove filme Izbavitelj, Kilink v Istanbulu, Trije veličastni možje in Lisice, posnete leta 1969, ki veljajo za najodmevnejši film 73-letnega hrvaškega režiserja. Zanj je v Pulju prejel zlato areno za najboljši film in režijo, film pa danes velja za eno najpomembnejših del takratnega t. i. jugoslovanskega črnega vala. Obenem je tudi prvi film, ki se eksplicitno ukvarja z obdobjem Informbiroja, s politično psihozo, ki tragično označuje življenja navadnih ljudi, so na svojih spletnih straneh "starega mačka" in njegov najpomembnejši film predstavili organizatorji.
Tako kot mladi maček se je tudi lastnik naziva stari maček festivala v Ljutomeru osebno udeležil, ki je ob podelitvi nagrade dejal, da sicer filmarji filmov ne delajo zaradi nagrad, a so vsi veseli, ko dobijo kakšno.
Mladi hudi maček je digitalni
Na festivalu filma in vina so bili pod strogim očesom žirije tudi digitalni filmi. Miha Mehtsun in Boštjan Lačen, ki sta presojala to sekcijo, sta odločila, da je najboljši izdelek posnel domači avtor Tomaž Gorkič, avtor t. i. gore komedije Sendvič, in tako postal mladi hudi maček. Damir Levantič, Mare Bulc, Sebastjan Starič in Katarina Avber so se vživeli v vloge treh znancev in nove natakarice, ki si jo fantje ogledujejo. Najglasnejši med njimi se jo odloči osvojiti, a ima Lea z njim drugačne načrte. Za naziv so se potegovali še avtorji filmov Bratstvo in enotnost, (S)prehod, Condor kmet proti Venom triadi, Kratki film o dolgem filmu, Pagit, Zadovoljstvo in Raven-sky.
Tja, sen si pogledno videošpot! Edino ke se mi je vidlo je bila tista reklama za Barcaffe
Večinoma so tak samo o prekmarji gučali, pa za Prleško gibanico kak se naredi, je razlogala prekmarka
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Lilly ponedeljek, 14. avgust 2006 ob 16:32
Festival je mimo. Mislim, da je bil dobro organiziran. Ok, vsi filmi glih niso bili za pogledat, ampak večina pa kar. Skratka zanimivo.
Vsaj nekaj se je spet dogajalo v Lotmerki, in zvečer so končno bili lokali polni. Komaj čakam prihodnje leto.
Aja, pa še to: Bore Lee je zakon!
Dejan petek, 18. avgust 2006 ob 16:22
Jaz pa sen nejč ne bija na toten festivali
Pa so te zrihtali 
Sen pa prebra članek na rtvslo.si, te pa so napisali ka se je festival odvija v Prekmurji že drügič. Tak ka sen jin moga mail pisati ka si nej na zemlevid malo poglednejo pa poprovijo
MHA petek, 18. avgust 2006 ob 16:52
Jeee, kak to mene gene dere nas pod prekmarje dojo, prekmarci pa nas pod štajerce dojo! Ke či so zemlepis fsi špricali?
Dejan, ti jin san zemlevid pošli, ka do ga meli vedno pr roki
Pepek z brega sobota, 19. avgust 2006 ob 00:25
Pa to pod nujno.
Nicoj sen gleja na Slovenija I nekšo oddajo "Prekmurje, Porabje, Prlekija" (tak se mi bor vidi ka je bija naslof). Malo sen zamüda, samo sen na hitro vida en zemlevid, ki je ne bija ničemi podoben. Od Prlekije so enostavno odrezali Ormož z okolicoj, pa seveda fse zahodno od jega. Fcoj pa je bila djona rečmo Apaška dolina...
O samen komentari v oddaji rojši nen nič pisa, da bi rese moga fse fküper še ednok viditi. Gvišno pa so kej mimo sekali.
Poglente si v nedelo odvečaar ponovitef, te pa bi trebalo totin zabitin Loblančanon na televizijo ednok resen poslati eden pošteni zemlevid s komentaron vred (samo ne meso s tünke pa vina, da so toga že vajeni).
Dejan sobota, 19. avgust 2006 ob 01:25
Ja trebalo bi jih malo nafčiti ge je kej. Pa treba te to v nedelo pogledniti, kej so lepega povedali.
Naslov oddaje:
SLOVENSKI VENČEK: PREKMURJE, PORABJE IN PRLEKIJA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE
Ponovitev:
Nedela, TVSLO 1:
13:15 SLOVENSKI VENČEK: PREKMURJE, PORABJE IN PRLEKIJA, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE
MHA sobota, 19. avgust 2006 ob 13:29
Ejejej, trebalo bi jih neke nafčiti. Škode da nen moga oddaje viditi
Pa na stroni momo nekši zemlevid, ali?
Dejan nedelja, 20. avgust 2006 ob 22:56
No jaz sen si gnes pogledna toto oddajo. Zemlevid so pa kozali Pomurje, tak kak je spodi na sliki.
Komentari so bli res malo čüdni. Ova ženska je gučala nekej o prekmurski ravnici pa o Feriji Lainščki pa nasploh nekej o Prekmurji, te pa so spüstili videospot od Štrkov pa je Jeruzalem kozalo. Pa tak je blo fse vküp nekak pomešano, sicer se mi je oddaja kar dopodnila, al bi se lehko malo bol potrüdili pa malo bolj smiselno fse vküp zmonterali.
Oddajo pa si lehko poglednete na toten naslovi:
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer&op=pop&id=rp550
Odpre se v pop-up okni pa Real player morete meti.
No zej smo malo z debate zgrešili s ten
Lilly torek, 22. avgust 2006 ob 22:31
Ja, malo ste resno z debate zgrešili
Tü bi se naj gučalo o festivali.
Dejan sreda, 23. avgust 2006 ob 00:38
Te pa bon nalepja članek, ka de nekej tüdi o festivali pisalo
V toten članki je glih pisalo ka se je fse vküp odvijalo v Prekmurji
Stevan Filipoviæ je hudi maček
Hudi stari maček pa je postal Krsto Papiæ
Hudi maček je letos na festivalu Grossmannovega filma v Ljutomeru postal mladi srbski režiser Stevan Filipoviæ.
Avtor filma Šejtanov bojevnik je občinstvo in strokovno žirijo, katerih seštevek glasov je dal zmagovalca festivala, ki se je v Prlekiji zgodil drugič, prepričal z izdelkom, o katerem je predsednik žirije Franci Slak dejal, da je izdelek mlade generacije, ki je pripeljala fantastični žanr v ta prostor in ga tudi uspešno tehnično razvija.
Odraz generacije, ki je rasla ob Jacksonu in Lucasu
V tekmovalnem delu je bilo sicer predvajanih šest filmov, ob zmagovalnem še Črna noč, Go west, Infekcija, Moj oče in moj sin ter Spet in spet. Tako kot na filmskem festivalu v Izoli so letos kot pogoj za sodelovanje organizatorji Grosssmannovega festivala postavili udeležbo enega izmed avtorjev filma na eni izmed njegovih projekcij. V Ljutomer, kjer je Karol Grossmann pred 101 letom ustvaril tudi prvi slovenski film, je tako pripotoval tudi novi hudi maček, ki je o festivalu dejal, da je v redu, nad nagrado pa je bil navdušen. "Film je odraz naše generacije, ki je zrasla ob Georgeu Lucasu, Vojni zvezd, Petru Jacksonu, Timu Burtonu in tako dalje," je z mačkom v roki dejal 25-letni režiser, v čigar filmografiji so še izdelki Još ne sviæe rujna zora, Do poslednjeg kolokvijuma in prvenec Noč uz video, posnet leta 2002.
Ko Knjiga pade v napačne roke ...
Osrednji motiv Šejtanovega bojevnika, v katerem igrajo Radovan Vujoviæ, Staša Koprivica, Miloš Tanaskoviæ, Vladimir Tešoviæ, Vujadin Miloševiæ, Marko Mrdženoviæ in drugi, je sicer fantastika, a se film spogleduje tudi s problemi vsakdanjosti, s katerimi se srečuje generacija, ki je odrasla konec prejšnjega stoletja.
"Težave se začnejo, tako kot mnogokrat, ko se močne stvari znajdejo v napačnih rokah. Tako Knjiga, ki vsebuje starodavno zlo pade v roke … Stanislava. To sicer ne bi bil problem, če bi bil Stanko dober dečko, ki pomaga babicam prek ceste, ne pa piflar-psihopat, žejen krvi sošolcev, ki ga radi ponižujejo. A zlo se ne da kontrolirati … Reševanje sveta tako pade na sošolce Caneta, Tiæa in Mirka, ki s sabo nosijo celoten paket pubertetniških problemov. Ti se s skupnimi močmi prebijajo skozi džunglo razrednih 'dizelašev', polnorih profesorjev, razgretih taksistov, lačnih vampirjev ter alternativno gledališče, da bi se soočili z demonsko grozo, ki že stoletja preži v temi starodavne Srbije," film predstavljajo organizatorji festivala.
Papiæ - stari maček
Za življenjsko delo so na festivalu, kjer si naslednje leto želijo več obiskovalcev, nagradili režiserja Krsta Papiæa. Njegove filme so predvajali v sekciji Retrospektive, kjer so si lahko obiskovalci ogledali njegove filme Izbavitelj, Kilink v Istanbulu, Trije veličastni možje in Lisice, posnete leta 1969, ki veljajo za najodmevnejši film 73-letnega hrvaškega režiserja. Zanj je v Pulju prejel zlato areno za najboljši film in režijo, film pa danes velja za eno najpomembnejših del takratnega t. i. jugoslovanskega črnega vala. Obenem je tudi prvi film, ki se eksplicitno ukvarja z obdobjem Informbiroja, s politično psihozo, ki tragično označuje življenja navadnih ljudi, so na svojih spletnih straneh "starega mačka" in njegov najpomembnejši film predstavili organizatorji.
Tako kot mladi maček se je tudi lastnik naziva stari maček festivala v Ljutomeru osebno udeležil, ki je ob podelitvi nagrade dejal, da sicer filmarji filmov ne delajo zaradi nagrad, a so vsi veseli, ko dobijo kakšno.
Mladi hudi maček je digitalni
Na festivalu filma in vina so bili pod strogim očesom žirije tudi digitalni filmi. Miha Mehtsun in Boštjan Lačen, ki sta presojala to sekcijo, sta odločila, da je najboljši izdelek posnel domači avtor Tomaž Gorkič, avtor t. i. gore komedije Sendvič, in tako postal mladi hudi maček. Damir Levantič, Mare Bulc, Sebastjan Starič in Katarina Avber so se vživeli v vloge treh znancev in nove natakarice, ki si jo fantje ogledujejo. Najglasnejši med njimi se jo odloči osvojiti, a ima Lea z njim drugačne načrte. Za naziv so se potegovali še avtorji filmov Bratstvo in enotnost, (S)prehod, Condor kmet proti Venom triadi, Kratki film o dolgem filmu, Pagit, Zadovoljstvo in Raven-sky.
MHA petek, 25. avgust 2006 ob 13:48
Tja, sen si pogledno videošpot! Edino ke se mi je vidlo je bila tista reklama za Barcaffe
Večinoma so tak samo o prekmarji gučali, pa za Prleško gibanico kak se naredi, je razlogala prekmarka