Sinoči sem slučajno spremljal podelitev priznanj maturantom Ljutomerkse Gimnazije na glavnem trgu. Mladi so..... in odhajajo. Kam gredo potem vsi ti umi? Zakaj ne postanejo neke vrste ambasadorji svoje Prlekije? Pred časom sem bral knjigo z naslovom Nevidna univerza, ki tudi obravnava to problematiko v Pomurskem svetu. Ej, ko bi mladi vedeli in ko bi stari imeli te moči....
Glej, v gimnazijo ljutomer ti hodijo iz občin radgone,radenec, murske sobote, lendave, ormoža in ljutomera. ni nujno, da so vsi prleki, so med njimi tudi taki ki so prekmurci, ali pa tam od radgone in se nimajo za prleke....
Trebalo bi jih stimulerati, ka bi ostali v Prlekiji, pa svoje pametne glovike tü ponücali. Ke do tü, či nega slüžb pa s ten ne perspektive, pa ge se za toti naš kunec nišče ne zmeni preveč, pa smo skoz zodji, kda se na držovni ravni ke dela ali pa briga?
Či pa odidejo štinderat v LJ, te pa se jin tan slüžba pokože, te pa tan ostonejo. Mojih por sošolcof je šlo v lotmerško gimnazijo, pa so skoro vsi ostali razmetani po Sloveniji.
Samo ka nekej razjasnimo....zakej vsi provite ka so naši umi tisti, ki hodijo na gimnazijo???
Kej je te tak posebnega tan? Vse kej majo ovi je to: več matematike, več fizike, esej pri slovenščini pa po kunci šole so brez poklica.
Zej nevem ki v živleji ti pomogajo tote stvari?
Jaz sen kunčo srednjo prometno v Maribori pa sen zaradi tega meje pameten zej?? Ker ostale predmete mamo iste, jaz sen 100% ka se na gimnaziji neso več zemljepisa pa zgodovine vičili ali pa psihologije, ali kerega drugega osnovnega predmeta, ne vem pa či uni vejo izračunati tehnično pa eksploatacijsko storilnost pretovorne mehanizacije ali pa izvesti transport nekšega tovora iz ene držove v drugo. Ampak kljub vsemu mate vi gimnazijce za nekše ''ume''. Za vse tiste, ki slučejno ne vete kakša je situacija, ite malo v park poglednite pa bote vidli v kakšno prihodnost vi polagate svoje upe... Ne rečem nič na pitje, mi smo tudi hodili pit, sej pa smo Prleki, samo mi smo se stalno vsej nekak kulturno obnošali, toti v parki pa pač ne. Tudi dosti več mamil je prisotnih na gimnazijah, vsej na lotmerški gimnaziji je tak.
Ka pa se tiče tega zakej nega dosti izobraženih lidi v naši okolici, pa mi povejte, zakej pa bi bili? Sej prvo kak prvo nega dela, či že delo je si na kunci z nevem kak visoko šolo fizični delavec, razen či negi nekoga poznaš, ka te nekam sprovi, kak drugo pa so ploče ne tak visoke kak v večjih mestih.
Jaz tudi močno upam ka me sprejmejo na fakulteto v Ljubljano, ker enostavno maš tan več možnosti za to ka dobiš eno dobro delo kak pa pri nas. Sprijaznite se lidje, tak pač je, politiki v našem deli Slovenije ne vidijo perspektive, zato se tudi ne vloga teko penez sen kak v druge dele...
Če si kreativen in sposoben potli z fsoko šolo daleč prideš. Drüga garda, pa so ovi,ke mojo gi kakše botere, pa lehko bres sposobnosti daleč pridejo, pa pamet solijo fsen nan drügin. Samo žalost je to, ke jih je več, pa prisotni so fsepovsodik v fsoki držovi neglede na režim. In še neke je toti novi Bolonski sistem jin je pisan na kožo.
MHA je napisal/a: Tü je ze res vün palo kak da bi mi vsi ostali, keri smo hodli v poklicne šole, loleki bli. Tüdi z sredjo poklicno šolo lehko daleč prideš.
Zej te ne razmin dobro. Keko jaz ven, je negda poklicna šola bila 3-letna, pa mislin ka je tüdi zej tak. Fsaki , ker kunča sredjo 4-letno šolo (ali pa program 3+2), pa ma 5. stopnjo izobrazbe, ne glede na to ali je kunča gimnazijo, ekonomsko, strojno, kmetijsko, vrtnarsko, zdavstveno ali kerokoli drügo šolo, ker tudi po kunci gimnazije pridobiš 5. stopnjo izobrazbe! In s 5. stopnjo pa lehko greš na kerikoli fax, taka nigi ne piše, ka de s totih ke so kunčali gimnazijo kej več od tistih, keri smo kunčali kere drüge sredje šole!
Legionar, ena stvor je, če si kunčo gimnazijo se lehko vpišeš na uni program, če pa kero koli drugo šolo pa ne, razen če greš delat maturitetnega izpita (al kak koli se temu reče), to pa je glih zaradi tiste matematike, fizike pa slovenščine. Ampak na kunci je opet isto či greš na uni program na fakulteto ali na visokošolskega, razlika je opet v tem ka je visokošolski bolj vezani na prakso, uni pa na teorijo, ampak magisterija lehko greš potli delat pod istimi pogoji, taka či pogledneš celo sliko maš praf, tudi či si kunčo gimnazijo si nikak ne nekej več, vsej za moje pojme ne...
Pozdravljeni
Lepo ste se odzvali na moje razmišljanje. Kljub vašim pomislekom sem vseeno mnenja, da je dobra gimnazijska izobrazba tista prednost, ki loči povprečje od elite. Res je, da je danes, kolikor spremljam razmere, vse preveč dijakov v gimnazijah in da poklicne šole izgubljajo, kar ni prav.
Ne trdim, da s poklicno izobrazbo ne moreš uspeti. Lahko. Ampak tisti, ki premikajo družbo praviloma prihajajo iz gimnazij in imajo širok pogled. Tudi naše v Ljutomeru. Zato sem dal članku naslov Prleški umi.
Na neki drugi temi na tem foromu se razpravlja o letošnjih lokalnih volitvah. Tukaj bi vse štiri občine gotovo potrebovale kakšen široko razgledan um.
dokič boš meja mesora Franceka za župana keri je veki Prleški um, kajti uspel je končati mesarsko sredjo šolo v Gavriloviči kasneje pa je kupa partijsko višjo šolo v Kumrovci , ka je nosa gor profesoron tunko, domoče vino, klobose pa tak dale.
Tisti keri so nekšni kaliber so ostali gori v Lublane
Alojz Kraiger je napisal/a: Pozdravljeni
Lepo ste se odzvali na moje razmišljanje. Kljub vašim pomislekom sem vseeno mnenja, da je dobra gimnazijska izobrazba tista prednost, ki loči povprečje od elite. Res je, da je danes, kolikor spremljam razmere, vse preveč dijakov v gimnazijah in da poklicne šole izgubljajo, kar ni prav.
Ne trdim, da s poklicno izobrazbo ne moreš uspeti. Lahko. Ampak tisti, ki premikajo družbo praviloma prihajajo iz gimnazij in imajo širok pogled. Tudi naše v Ljutomeru. Zato sem dal članku naslov Prleški umi.
Na neki drugi temi na tem foromu se razpravlja o letošnjih lokalnih volitvah. Tukaj bi vse štiri občine gotovo potrebovale kakšen široko razgledan um.
Lepo pozdravljeni
Strijan se, da gimnozija dovle neko šüroko izobrazbo, resen ot fseh srednih šol najbojšo. Samo neke je, ot Šuvara napre in usmerjenega izobraževoja, se je gimnozija močno rasvodenela. Tüdi za fsokin vogelon moš gimnozijo in fseh vrst, skrotka gimnozija je ne več tista prova gimnozija.
Gda pa človik začne gučati o elitah zaide na zlo nevarno področje. Elite ali pa kvazielite že momo, pa vidimo kon to pela. Gimnozija je fčosik resen bila prednost, gnes pa je že dosti bole meje. Če bi pa grotale gimnozije po tiste stroge klasične potli bi bila pa drüga pesen.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Alojz Kraiger četrtek, 15. julij 2010 ob 08:57
Pozdravljeni
Sinoči sem slučajno spremljal podelitev priznanj maturantom Ljutomerkse Gimnazije na glavnem trgu. Mladi so..... in odhajajo. Kam gredo potem vsi ti umi? Zakaj ne postanejo neke vrste ambasadorji svoje Prlekije? Pred časom sem bral knjigo z naslovom Nevidna univerza, ki tudi obravnava to problematiko v Pomurskem svetu. Ej, ko bi mladi vedeli in ko bi stari imeli te moči....
optix četrtek, 15. julij 2010 ob 09:16
Glej, v gimnazijo ljutomer ti hodijo iz občin radgone,radenec, murske sobote, lendave, ormoža in ljutomera. ni nujno, da so vsi prleki, so med njimi tudi taki ki so prekmurci, ali pa tam od radgone in se nimajo za prleke....
MHA četrtek, 15. julij 2010 ob 09:57
Z lotmerške jih bol malo notri pride, zato pa naši morejo v ormoško gimnazijo.
Legionar četrtek, 15. julij 2010 ob 10:27
Trebalo bi jih stimulerati, ka bi ostali v Prlekiji, pa svoje pametne glovike tü ponücali.
Ke do tü, či nega slüžb pa s ten ne perspektive, pa ge se za toti naš kunec nišče ne zmeni preveč, pa smo skoz zodji, kda se na držovni ravni ke dela ali pa briga? 
MHA četrtek, 15. julij 2010 ob 10:45
Či pa odidejo štinderat v LJ, te pa se jin tan slüžba pokože, te pa tan ostonejo. Mojih por sošolcof je šlo v lotmerško gimnazijo, pa so skoro vsi ostali razmetani po Sloveniji.
kobreti četrtek, 15. julij 2010 ob 12:56
MHA je napisal/a:
Z lotmerške jih bol malo notri pride, zato pa naši morejo v ormoško gimnazijo.
za letošnji vpis sploh ni bilo omejitev, tak ka keri bi še šteja iti bi lehko ša
MHA četrtek, 15. julij 2010 ob 14:14
Za letos ne ven, ven samo ka je te pred leti tak blo.
TUNČEK četrtek, 15. julij 2010 ob 14:50
Joj ge so že cajti, ke smo smo tan na "Miklošiči" delali sprejemne ispite ?
SlovenianDevil četrtek, 15. julij 2010 ob 15:09
Samo ka nekej razjasnimo....zakej vsi provite ka so naši umi tisti, ki hodijo na gimnazijo???
Ker ostale predmete mamo iste, jaz sen 100% ka se na gimnaziji neso več zemljepisa pa zgodovine vičili ali pa psihologije, ali kerega drugega osnovnega predmeta, ne vem pa či uni vejo izračunati tehnično pa eksploatacijsko storilnost pretovorne mehanizacije ali pa izvesti transport nekšega tovora iz ene držove v drugo. Ampak kljub vsemu mate vi gimnazijce za nekše ''ume''. Za vse tiste, ki slučejno ne vete kakša je situacija, ite malo v park poglednite pa bote vidli v kakšno prihodnost vi polagate svoje upe... Ne rečem nič na pitje, mi smo tudi hodili pit, sej pa smo Prleki, samo mi smo se stalno vsej nekak kulturno obnošali, toti v parki pa pač ne. Tudi dosti več mamil je prisotnih na gimnazijah, vsej na lotmerški gimnaziji je tak.
Kej je te tak posebnega tan? Vse kej majo ovi je to: več matematike, več fizike, esej pri slovenščini pa po kunci šole so brez poklica.
Zej nevem ki v živleji ti pomogajo tote stvari?
Jaz sen kunčo srednjo prometno v Maribori pa sen zaradi tega meje pameten zej??
Ka pa se tiče tega zakej nega dosti izobraženih lidi v naši okolici, pa mi povejte, zakej pa bi bili? Sej prvo kak prvo nega dela, či že delo je si na kunci z nevem kak visoko šolo fizični delavec, razen či negi nekoga poznaš, ka te nekam sprovi, kak drugo pa so ploče ne tak visoke kak v večjih mestih.
Jaz tudi močno upam ka me sprejmejo na fakulteto v Ljubljano, ker enostavno maš tan več možnosti za to ka dobiš eno dobro delo kak pa pri nas. Sprijaznite se lidje, tak pač je, politiki v našem deli Slovenije ne vidijo perspektive, zato se tudi ne vloga teko penez sen kak v druge dele...
Pepek z brega četrtek, 15. julij 2010 ob 15:18
MHA četrtek, 15. julij 2010 ob 15:31
Tü je ze res vün palo kak da bi mi vsi ostali, keri smo hodli v poklicne šole, loleki bli.
Tüdi z sredjo poklicno šolo lehko daleč prideš.
TUNČEK četrtek, 15. julij 2010 ob 16:15
Če si kreativen in sposoben potli z fsoko šolo daleč prideš. Drüga garda, pa so ovi,ke mojo gi kakše botere, pa lehko bres sposobnosti daleč pridejo, pa pamet solijo fsen nan drügin. Samo žalost je to, ke jih je več, pa prisotni so fsepovsodik v fsoki držovi neglede na režim. In še neke je toti novi Bolonski sistem jin je pisan na kožo.
Legionar četrtek, 15. julij 2010 ob 20:58
MHA je napisal/a:
Tüdi z sredjo poklicno šolo lehko daleč prideš.
Tü je ze res vün palo kak da bi mi vsi ostali, keri smo hodli v poklicne šole, loleki bli.
Zej te ne razmin dobro. Keko jaz ven, je negda poklicna šola bila 3-letna, pa mislin ka je tüdi zej tak. Fsaki , ker kunča sredjo 4-letno šolo (ali pa program 3+2), pa ma 5. stopnjo izobrazbe, ne glede na to ali je kunča gimnazijo, ekonomsko, strojno, kmetijsko, vrtnarsko, zdavstveno ali kerokoli drügo šolo, ker tudi po kunci gimnazije pridobiš 5. stopnjo izobrazbe! In s 5. stopnjo pa lehko greš na kerikoli fax, taka nigi ne piše, ka de s totih ke so kunčali gimnazijo kej več od tistih, keri smo kunčali kere drüge sredje šole!
MHA četrtek, 15. julij 2010 ob 21:32
Lehko moš poklicno 3 letno, ali pa 4 letno.
Legionar četrtek, 15. julij 2010 ob 21:34
Čen povedati ka je fsakša 4 letna šola 5. stopnja izobrazbe.
SlovenianDevil četrtek, 15. julij 2010 ob 21:53
Legionar, ena stvor je, če si kunčo gimnazijo se lehko vpišeš na uni program, če pa kero koli drugo šolo pa ne, razen če greš delat maturitetnega izpita (al kak koli se temu reče), to pa je glih zaradi tiste matematike, fizike pa slovenščine. Ampak na kunci je opet isto či greš na uni program na fakulteto ali na visokošolskega, razlika je opet v tem ka je visokošolski bolj vezani na prakso, uni pa na teorijo, ampak magisterija lehko greš potli delat pod istimi pogoji, taka či pogledneš celo sliko maš praf, tudi či si kunčo gimnazijo si nikak ne nekej več, vsej za moje pojme ne...
Alojz Kraiger petek, 16. julij 2010 ob 08:11
Pozdravljeni
Lepo ste se odzvali na moje razmišljanje. Kljub vašim pomislekom sem vseeno mnenja, da je dobra gimnazijska izobrazba tista prednost, ki loči povprečje od elite. Res je, da je danes, kolikor spremljam razmere, vse preveč dijakov v gimnazijah in da poklicne šole izgubljajo, kar ni prav.
Ne trdim, da s poklicno izobrazbo ne moreš uspeti. Lahko. Ampak tisti, ki premikajo družbo praviloma prihajajo iz gimnazij in imajo širok pogled. Tudi naše v Ljutomeru. Zato sem dal članku naslov Prleški umi.
Na neki drugi temi na tem foromu se razpravlja o letošnjih lokalnih volitvah. Tukaj bi vse štiri občine gotovo potrebovale kakšen široko razgledan um.
Lepo pozdravljeni
kokot petek, 16. julij 2010 ob 08:22
dokič boš meja mesora Franceka za župana keri je veki Prleški um, kajti uspel je končati mesarsko sredjo šolo v Gavriloviči kasneje pa je kupa partijsko višjo šolo v Kumrovci , ka je nosa gor profesoron tunko, domoče vino, klobose pa tak dale.
Tisti keri so nekšni kaliber so ostali gori v Lublane
TUNČEK petek, 16. julij 2010 ob 09:07
Alojz Kraiger je napisal/a:
Pozdravljeni
Lepo ste se odzvali na moje razmišljanje. Kljub vašim pomislekom sem vseeno mnenja, da je dobra gimnazijska izobrazba tista prednost, ki loči povprečje od elite. Res je, da je danes, kolikor spremljam razmere, vse preveč dijakov v gimnazijah in da poklicne šole izgubljajo, kar ni prav.
Ne trdim, da s poklicno izobrazbo ne moreš uspeti. Lahko. Ampak tisti, ki premikajo družbo praviloma prihajajo iz gimnazij in imajo širok pogled. Tudi naše v Ljutomeru. Zato sem dal članku naslov Prleški umi.
Na neki drugi temi na tem foromu se razpravlja o letošnjih lokalnih volitvah. Tukaj bi vse štiri občine gotovo potrebovale kakšen široko razgledan um.
Lepo pozdravljeni
Strijan se, da gimnozija dovle neko šüroko izobrazbo, resen ot fseh srednih šol najbojšo. Samo neke je, ot Šuvara napre in usmerjenega izobraževoja, se je gimnozija močno rasvodenela. Tüdi za fsokin vogelon moš gimnozijo in fseh vrst, skrotka gimnozija je ne več tista prova gimnozija.
Gda pa človik začne gučati o elitah zaide na zlo nevarno področje. Elite ali pa kvazielite že momo, pa vidimo kon to pela. Gimnozija je fčosik resen bila prednost, gnes pa je že dosti bole meje. Če bi pa grotale gimnozije po tiste stroge klasične potli bi bila pa drüga pesen.