Ob vse večjih cenah kurilnega olja, se odločamo za nove sisteme ogrevanja ( drva, peleti, sekanci, električne črpalke...). Kak se pravilno odločiti, kako največ prihraniti, in vložiti razumno vsoto za prenovo? Malo se razpište, predlagajte, povejte iz prve roke, kako ogrevanje deluje že pri vas. In seveda katerega monterja priporočate, ker bo kmalu tu
Lahko ti povem, da koliko mi je znano so ljudje začeli zopet kuriti na drva saj tu pri nas.
Zato ti sam priporočam da se odločiš za drva. Dajo najboljšo toploto.
Sam pa ti priporočam monterje podjetja tames.si ali MCK d.o.o poglej njihovo stran se zapelji na Ptuj in naj ti dajo informativno ponudbo.
Je pa res da so peči na drva cenejša kot na pelete
najnovejši sistem za ogrevanje hiš je izdelek nemškega podjetja. V Ameriki in Kanadi so postavili že velike sisteme za ogravanje z ogledali.Elektrarne katere delujejo izključno s pomočjo sončne energije.
Nadaljevanje pa je sistem za idividualne zgradbe v kratkem bo postavljena prva takšna naprava v Sloveniji.
Sistem zagotavlja ogrevanje tudi pozimi brez dodatnih energentov.Kot vsaka novost je tudi ta v začetku dražja izvedba.Gotovo pa je to sistem kateri bo nadomestil velik de vseh ostalih ogrevanj.
Jas mislin, da so v meših krajih še skos najbole fajn peči na drva in tüdi fol. Dobijo se pa tüdi moderne peči z vekim iskoristkom. Trend se je obrna, se zej gučijo strokovjoki, da se oglikof dioksid izloča tüdi če drva ali les gnilijo f šumi in se ga nič več ne izloči pr kürjenji.
V mestih pa je resen ne primerno küriti z drvami ali štajnkolon, ke grota preveč smoga . Tan pridejo pa f poštef elektrika, plin ali toplarne.
Elektrike na sunce je pa še zaenkrat premalo in pitaje je gda bi je bilo kej več, se de se skos nižala fsota subvencij držove.
nan na vesi so drva čisto vredi, mamo šumo, svalilo nede..nekših drugih virov pa sploh ne tuhtamo, da šume nemo v 100 letih doj skurili..
keko pa mi je znano se gnesden v mestih nejbol sploča elektrika, če gre za stanovanje recimo 50m2.. za večje površine verjetno ne.. olje, plin, to je vse že tak drogo gnes..
Ogrevanje hiše in s tem verjetno tudi sanitarne vode je zadeva, ki nas danes lahko kar precej stane.
Pravim lahko.
Vse je odvisno od zelo različnih fanktorjev in neke splošne formule ni, ki bi veljala za vse hiše in stanovanja enako.
Ena izmed zelo bistvenih zadev je tudi IZOLACIJA hiše.
Hiše, ki so se zidale v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, so nekatere take, da porabijo od 4 - 5 tisoč litrov kurilnega olja.
Najnovejše hiše, ki se gradijo danes, s podobno bivalno površino, porabijo med 700 - 1000 litri.
Vsak energent ima tudi svoje specifične lastnosti glede logistike.
Za drva rabimo deponijo, rabimo prevoz, mogoče tudi razrez, odvisno kakšne in kje kupimo.
Za olje rabimo cisterno.
Za plin ne rabimo nič, če imamo na razpolago mestni plinovod.
Vse te zadeve je potrebno vzeto v račun in videti koliko prostora iammo v hiši in/ali zunaj hiše, če gre za drva.
Na ruralnem območju, predvsem pri kmečkih gospodinjstvih je ponavadi veliko prostora in tudi traktorji so pri hiši, pravtako imajo nekateri celo svoje gozdove.
Tam je pač izbira kurjave na drva povsem logična.
Drugače je v mestu, še posebej, če imamo v hiši in zunaj nje omejen prostor.
Seveda se danes zraven drv uporabljajo še sekanci in peleti.
Možno jih je nabavljati v manjših količinah, če nimamo dovolj velike deponije.
Tudi peči na drva so zelo različne.
Povsem klasične, ki so najcenejše in specialne, kjer kurimo cela polena in peč naložimo za nekaj dni v naprej in se kurjenje odvija avtomatizirano, kot pri olju ali peletih.
Še en problem se je pojavil zadnja leta, ko je vse več ljudi prešlo nazaj na drva.
Kurijo se neustrezna mokra drva, ki so bila podrta poleti in se jeseni že uporabljajo.
Zraven še problem, ker nekateri na neustrezen način zraven kurijo še razne odpadke, ki ne sodijo v te peči.
Tako so že tudi strokovnjaki zaznali poslabšanje klvalitete ozračja v zimskih mesecih.
Seveda se ljudje sploh ne zavedajo, da zraven tega, ko kurijo neustrezna drva pokurijo tudi veliko več denarja, ker je razpon razpoložljive energije zelo velik, glede na ustreznost drv.
Svojo vlogo igrajo tudi peči in seveda primerna nastavitev, kjer se tudi izkoristki gibljejo v velikem razponu.
Glede izbire ogrevanja je tudi odvisno, če gre za staro hišo ali novogradnjo in seveda velikost zgradbe.
Primer. Moderna mahjna hiška porabi 300 litrov EL kurilnega olja na leto. V tem primeru se nikakor ne splača investirati v kakšno drugo vrsto ogrevanja.
Pri drvah, še posebej, če nimamo najmodenješih peči, ki so zelo drage in delujejo avtomatsko, je tud potrebno računati s tem, da imamo delo s čiščenjem peči in nalaganjem, kakor tudi to, da bo v določenem času mrzlo.
Pri novogradnjah lahko razmišljamo o več variantah, kot pri starih hišah.
Zelo aktualno je talno in stensko ogrevanje, kar je pri starih hišah malo težje izvedljivo.
Istočasno lahko ob izbiri primernega ogrevanja razmišljamo tudi o hlajenju poleti.
Talno in/ali stensko ogrevanje v kombinaciji s toplotno črpalko, ki poleti hladi in pozimi greje.
Ko gre za nizkotelperaturno ogrevanje so pri novogradnjah tudi aktualni sončni kolektorji, ki jim lahko damo določeno podporo s toplotno črpalko, kurilnim oljem, plinom in še kaj.
Še veliko bi se dalo napisati, ker je zadeva širša, kot se zdi na prvi pogled in je vsaka rešitev lahko zelo specifična za določeno hišo.
Tako sem napisal samo nekaj smernic za razmišljanje in možno nadaljno debato.
Midva z ženo sva leta 2010 silon prilike mogla mejati sred kurilne sezone peč in ker je pač
inštalacija že bila tak narejena, sva vzela oljno. Taka zej küriva na olje, ki pa je čiduže bolj
drogo... Zapa štiderava, ka bi toti kotel dalo predelati tak, ka bi lehko kürila na pelete, to bi naj nekak še nejceneje prišlo. Ampak še tota investicija bi bila cca. 2000 eur, pa ne veva
, ge jih nej vzemeva.
Sen pa tüdi jaz pristaš kürjenja na drva, pa mi je nejlepše glejati v kamin kak gorijo drva, ali
pa poslušati, kak prasketajo v kakšni stori peči... Samo glede na to, ka moremo ogrevati
2 etaži, je to malo težje narediti, brez ka bi dosta koštalo. Lehko bi sicer v kurilnici postavila poleg že obstoječe oljne peči še eno na drva. To je varianta, samo pri drvah je toti problem,
ka okoli hiše glih nimamo nekšega vekega placa za drva, pa tüdi ustreznega prostora za
skladiščenje ne. Malo pa je tüdi problem dovoza v našo ulico, ker je zlo ozka in bi kakšni malo
vekši tovorjak bole žmetno zvoza notri.
Taka provin - nejrojši bi da gor gorilec na pelete, zaenkrat se to zlo sploča. Drva so namreč baje tüdi čiduže bole droga za tiste, keri nimamo šum.
Ja, pa ker živimo v hiši, stari 40 let, je tüdi izolacija problem. Samo izolacija je opet strošek,
totih penez pa nimamo ge vzeti...
Legionar, glede na to, kar si zapisal, bi ti najprej, ko bo denar predlagal dobro izolacijo.
To pa zato, ker boš denar za investicijo porabil tako ali drugače.
Bo pa učinek največji, ker bo tako manj energije šlo iz hiše.
Tako, da četudi investiraš v drva ali pelete boš še vedno pokiril več, kot bi, če boš naredil izolacijo.
Mogoče bi bilo potrebno tudi pogledati kakšna so okna.
Pa še mimogrede. Videl sem pri nekaterih ljudeh, ki tudi niso imeli denarja v izobilju.
Najprej izolacija ene strani hiše, kot prvo severna stran in potem dalje.
Barvanje lahko tudi počaka, ko bo spet kaj denarja.
Tako se naredi počasi in ne v enem zalogaju.
Odvisno je tudi kdo dela.
Če delaš sam s pomočjo prijatljev, ki se spoznajo na to in v etepah, kot sem omenil je lahko bistveno ceneje, kot če bi naredil vse naenkrat in za to najel firmo.
Legionar eprav si iz Ljutomera pa ti priporočam 2 firmi iz mojih koncev to sta MCK d.o.o in Tames d.o.o. Po kliči ju ali se zapelji na Ptuj in vprašaj koliko bi te stalo.
Pravični, dobro napisano, tudi sam tak razmišljam. Okna smo po celotni hiši menjali lani, tak da to je urejeno. Glede peletov sen malo v skrbeh, kajti če de se dosti ljudi odločalo za montažo peči oz. gorilcov na pelete, do se peleti podražili. To je jasno, ker drva se že dražijo,
kolkor vem. Ja, to leto bomo še nekak mogli pregurati z oljem, drugo leto pa verjetno spičim
izolacijo na severno stran. Pa stiropor gor na podstrešje, pa de dosta boljše. Druga
stvar pa je, či do še cene nafte vseeno letelo v nebo. Tepa de problem.
Saj ni takšen problem cena energentov, kot je problem, da nam VELIKO PREVEČ energeije odide ven, oziroma jo po nepotrebnem izgubimo.
Na vseh koncih in krajih imamo daleč prevelike izgube.
To je tudi razvidno iz tega kar je povedal MHA in pred kratkim Zvončica, ko plačujejo ogrevanje v blokih.
Poznam te bloke, kako so grajeni in tudi sistem ogrevanja.
Tam so strašne izgube.
Očitno so nekoč bili energenti zelo poceni, da se o izgubah ni veliko premišljevalo.
Zato je kot prvo povsod potrebno najprej zmanjšati izgube, kolikor jih je seveda možno.
Nekje več drugje manj.
Ampak vedno so še rezerve in se jih lahko.
In šele potem posegati v sistem ogrevanja, kjer so spet še rezerve.
Dejstvo pa je takšno, da se bodo pač vsi energenti dražili v kolikor se bo dražila nafta.
Čista ekonomska logika, da noben ne bo pocenil drv, če bo veliko povpraševanje in bo šla nafta gor.
Da ne bi kdo mislil, da sem priti drvam. Nikakor. Ampak sem že v enem izmed gornjih sestavkov povedal kako in kaj.
Sicer je ta tema zelo široka in vedno in čedalje bolj aktualna.
Dobra stvar pa je, da so se ljudje začeli zavedati resnosti, ker samo tako je možno na daljši rok nekaj narediti.
Kot sem že v prvem prispevku omenil je tukaj še ogrevanje sanitarne vode, ki tudi ni poceni in je večkrat vezano na sistem ogrevanja zgradbe.
Za ogrevanje vode so zelo zanimivi sončni kolektorji, predvsem so zadnje generacije vakumskih zelo zanimive in v kakšnih akcija in z malo sreče že dostopni po ugodni ceni.
Tudi toplotne črpalke so zelo zanimive. danes os na voljo tudi take, ki so grajene, da lahko z njimi ohlajamo določene prostore.
Tako na eni strani ohlajamo shrambo ali klet in istočasno ogrevamo vodo.
Da ne bo preveč za razmišljanje bom sedaj tukaj končal.
Ja seveda, energenti so vezani na ceno nafte, svoje pa naredi tudi povpraševanje. Če se bo
dražila nafta, se bodo energenti podražili. pa tudi če se ne bo več bistveno dražila, se bodo
določeni energenti a-la peleti in drva prav tako dražili zaradi povpraševanja po moje. Morda si mislim, bi bilo dobro še kakšno leto počakati recimo z gorilniki na pelete, ko bo na trgu malo
več ponudnikov, kot sedaj.
..no tak po nekaj premislekih sen da nareti toplotno črpalko od termotehnike (kronoterm) TČZV 13 EVT
se pravi zrak-voda, kcoj sen vzeja 300L zalogovnik in 300L bojler. In po leti dni obratovanja tudi za toplo vodo v leti sen ponuca 751€ eletrike, obračunane po GEN-i položnici 0,131 €/ kWh. v bojler ije voda na 42 stopinj v stanovaji pa 22,5 v noči pa 21 stopinj.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
kobreti četrtek, 27. september 2012 ob 19:09
Ob vse večjih cenah kurilnega olja, se odločamo za nove sisteme ogrevanja ( drva, peleti, sekanci, električne črpalke...). Kak se pravilno odločiti, kako največ prihraniti, in vložiti razumno vsoto za prenovo? Malo se razpište, predlagajte, povejte iz prve roke, kako ogrevanje deluje že pri vas. In seveda katerega monterja priporočate, ker bo kmalu tu
mucek19 četrtek, 27. september 2012 ob 19:42
Lahko ti povem, da koliko mi je znano so ljudje začeli zopet kuriti na drva saj tu pri nas.
Zato ti sam priporočam da se odločiš za drva. Dajo najboljšo toploto.
Sam pa ti priporočam monterje podjetja tames.si ali MCK d.o.o poglej njihovo stran se zapelji na Ptuj in naj ti dajo informativno ponudbo.
Je pa res da so peči na drva cenejša kot na pelete
MILAN petek, 28. september 2012 ob 07:25
najnovejši sistem za ogrevanje hiš je izdelek nemškega podjetja. V Ameriki in Kanadi so postavili že velike sisteme za ogravanje z ogledali.Elektrarne katere delujejo izključno s pomočjo sončne energije.
Nadaljevanje pa je sistem za idividualne zgradbe v kratkem bo postavljena prva takšna naprava v Sloveniji.
Sistem zagotavlja ogrevanje tudi pozimi brez dodatnih energentov.Kot vsaka novost je tudi ta v začetku dražja izvedba.Gotovo pa je to sistem kateri bo nadomestil velik de vseh ostalih ogrevanj.
TUNČEK petek, 28. september 2012 ob 08:22
Jas mislin, da so v meših krajih še skos najbole fajn peči na drva in tüdi fol. Dobijo se pa tüdi moderne peči z vekim iskoristkom. Trend se je obrna, se zej gučijo strokovjoki, da se oglikof dioksid izloča tüdi če drva ali les gnilijo f šumi in se ga nič več ne izloči pr kürjenji.
V mestih pa je resen ne primerno küriti z drvami ali štajnkolon, ke grota preveč smoga . Tan pridejo pa f poštef elektrika, plin ali toplarne.
Elektrike na sunce je pa še zaenkrat premalo in pitaje je gda bi je bilo kej več, se de se skos nižala fsota subvencij držove.
driver petek, 28. september 2012 ob 13:27
nan na vesi so drva čisto vredi, mamo šumo, svalilo nede..nekših drugih virov pa sploh ne tuhtamo, da šume nemo v 100 letih doj skurili..
keko pa mi je znano se gnesden v mestih nejbol sploča elektrika, če gre za stanovanje recimo 50m2.. za večje površine verjetno ne.. olje, plin, to je vse že tak drogo gnes..
MHA petek, 28. september 2012 ob 14:48
V našen bloki, pa še por blokof okoli kürimonaolje. Drogo ka te buje. Či bi jas meja kučo, bi ziher na drva küra, pa fejn kamin.
pravični petek, 28. september 2012 ob 15:19
Ogrevanje hiše in s tem verjetno tudi sanitarne vode je zadeva, ki nas danes lahko kar precej stane.
Pravim lahko.
Vse je odvisno od zelo različnih fanktorjev in neke splošne formule ni, ki bi veljala za vse hiše in stanovanja enako.
Ena izmed zelo bistvenih zadev je tudi IZOLACIJA hiše.
Hiše, ki so se zidale v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, so nekatere take, da porabijo od 4 - 5 tisoč litrov kurilnega olja.
Najnovejše hiše, ki se gradijo danes, s podobno bivalno površino, porabijo med 700 - 1000 litri.
Vsak energent ima tudi svoje specifične lastnosti glede logistike.
Za drva rabimo deponijo, rabimo prevoz, mogoče tudi razrez, odvisno kakšne in kje kupimo.
Za olje rabimo cisterno.
Za plin ne rabimo nič, če imamo na razpolago mestni plinovod.
Vse te zadeve je potrebno vzeto v račun in videti koliko prostora iammo v hiši in/ali zunaj hiše, če gre za drva.
Na ruralnem območju, predvsem pri kmečkih gospodinjstvih je ponavadi veliko prostora in tudi traktorji so pri hiši, pravtako imajo nekateri celo svoje gozdove.
Tam je pač izbira kurjave na drva povsem logična.
Drugače je v mestu, še posebej, če imamo v hiši in zunaj nje omejen prostor.
Seveda se danes zraven drv uporabljajo še sekanci in peleti.
Možno jih je nabavljati v manjših količinah, če nimamo dovolj velike deponije.
Tudi peči na drva so zelo različne.
Povsem klasične, ki so najcenejše in specialne, kjer kurimo cela polena in peč naložimo za nekaj dni v naprej in se kurjenje odvija avtomatizirano, kot pri olju ali peletih.
Še en problem se je pojavil zadnja leta, ko je vse več ljudi prešlo nazaj na drva.
Kurijo se neustrezna mokra drva, ki so bila podrta poleti in se jeseni že uporabljajo.
Zraven še problem, ker nekateri na neustrezen način zraven kurijo še razne odpadke, ki ne sodijo v te peči.
Tako so že tudi strokovnjaki zaznali poslabšanje klvalitete ozračja v zimskih mesecih.
Seveda se ljudje sploh ne zavedajo, da zraven tega, ko kurijo neustrezna drva pokurijo tudi veliko več denarja, ker je razpon razpoložljive energije zelo velik, glede na ustreznost drv.
Svojo vlogo igrajo tudi peči in seveda primerna nastavitev, kjer se tudi izkoristki gibljejo v velikem razponu.
Glede izbire ogrevanja je tudi odvisno, če gre za staro hišo ali novogradnjo in seveda velikost zgradbe.
Primer. Moderna mahjna hiška porabi 300 litrov EL kurilnega olja na leto. V tem primeru se nikakor ne splača investirati v kakšno drugo vrsto ogrevanja.
Pri drvah, še posebej, če nimamo najmodenješih peči, ki so zelo drage in delujejo avtomatsko, je tud potrebno računati s tem, da imamo delo s čiščenjem peči in nalaganjem, kakor tudi to, da bo v določenem času mrzlo.
Pri novogradnjah lahko razmišljamo o več variantah, kot pri starih hišah.
Zelo aktualno je talno in stensko ogrevanje, kar je pri starih hišah malo težje izvedljivo.
Istočasno lahko ob izbiri primernega ogrevanja razmišljamo tudi o hlajenju poleti.
Talno in/ali stensko ogrevanje v kombinaciji s toplotno črpalko, ki poleti hladi in pozimi greje.
Ko gre za nizkotelperaturno ogrevanje so pri novogradnjah tudi aktualni sončni kolektorji, ki jim lahko damo določeno podporo s toplotno črpalko, kurilnim oljem, plinom in še kaj.
Še veliko bi se dalo napisati, ker je zadeva širša, kot se zdi na prvi pogled in je vsaka rešitev lahko zelo specifična za določeno hišo.
Tako sem napisal samo nekaj smernic za razmišljanje in možno nadaljno debato.
V upanju, da bo mila zima.
Legionar petek, 28. september 2012 ob 15:19
Midva z ženo sva leta 2010 silon prilike mogla mejati sred kurilne sezone peč in ker je pač
inštalacija že bila tak narejena, sva vzela oljno. Taka zej küriva na olje, ki pa je čiduže bolj
drogo... Zapa štiderava, ka bi toti kotel dalo predelati tak, ka bi lehko kürila na pelete, to bi naj nekak še nejceneje prišlo. Ampak še tota investicija bi bila cca. 2000 eur, pa ne veva
, ge jih nej vzemeva.
Sen pa tüdi jaz pristaš kürjenja na drva, pa mi je nejlepše glejati v kamin kak gorijo drva, ali
pa poslušati, kak prasketajo v kakšni stori peči... Samo glede na to, ka moremo ogrevati
2 etaži, je to malo težje narediti, brez ka bi dosta koštalo. Lehko bi sicer v kurilnici postavila poleg že obstoječe oljne peči še eno na drva. To je varianta, samo pri drvah je toti problem,
ka okoli hiše glih nimamo nekšega vekega placa za drva, pa tüdi ustreznega prostora za
skladiščenje ne. Malo pa je tüdi problem dovoza v našo ulico, ker je zlo ozka in bi kakšni malo
vekši tovorjak bole žmetno zvoza notri.
Taka provin - nejrojši bi da gor gorilec na pelete, zaenkrat se to zlo sploča. Drva so namreč baje tüdi čiduže bole droga za tiste, keri nimamo šum.
Ja, pa ker živimo v hiši, stari 40 let, je tüdi izolacija problem. Samo izolacija je opet strošek,
totih penez pa nimamo ge vzeti...
pravični petek, 28. september 2012 ob 15:37
Legionar, glede na to, kar si zapisal, bi ti najprej, ko bo denar predlagal dobro izolacijo.
To pa zato, ker boš denar za investicijo porabil tako ali drugače.
Bo pa učinek največji, ker bo tako manj energije šlo iz hiše.
Tako, da četudi investiraš v drva ali pelete boš še vedno pokiril več, kot bi, če boš naredil izolacijo.
Mogoče bi bilo potrebno tudi pogledati kakšna so okna.
Pa še mimogrede. Videl sem pri nekaterih ljudeh, ki tudi niso imeli denarja v izobilju.
Najprej izolacija ene strani hiše, kot prvo severna stran in potem dalje.
Barvanje lahko tudi počaka, ko bo spet kaj denarja.
Tako se naredi počasi in ne v enem zalogaju.
Odvisno je tudi kdo dela.
Če delaš sam s pomočjo prijatljev, ki se spoznajo na to in v etepah, kot sem omenil je lahko bistveno ceneje, kot če bi naredil vse naenkrat in za to najel firmo.
V glavnem za razmišljanje.
mucek19 petek, 28. september 2012 ob 16:19
Legionar eprav si iz Ljutomera pa ti priporočam 2 firmi iz mojih koncev to sta MCK d.o.o in Tames d.o.o. Po kliči ju ali se zapelji na Ptuj in vprašaj koliko bi te stalo.
Legionar petek, 28. september 2012 ob 19:40
Pravični, dobro napisano, tudi sam tak razmišljam. Okna smo po celotni hiši menjali lani, tak da to je urejeno. Glede peletov sen malo v skrbeh, kajti če de se dosti ljudi odločalo za montažo peči oz. gorilcov na pelete, do se peleti podražili. To je jasno, ker drva se že dražijo,
kolkor vem. Ja, to leto bomo še nekak mogli pregurati z oljem, drugo leto pa verjetno spičim
izolacijo na severno stran. Pa stiropor gor na podstrešje, pa de dosta boljše. Druga
stvar pa je, či do še cene nafte vseeno letelo v nebo. Tepa de problem.
pravični petek, 28. september 2012 ob 21:14
Točno tako Legionar.
Saj ni takšen problem cena energentov, kot je problem, da nam VELIKO PREVEČ energeije odide ven, oziroma jo po nepotrebnem izgubimo.
Na vseh koncih in krajih imamo daleč prevelike izgube.
To je tudi razvidno iz tega kar je povedal MHA in pred kratkim Zvončica, ko plačujejo ogrevanje v blokih.
Poznam te bloke, kako so grajeni in tudi sistem ogrevanja.
Tam so strašne izgube.
Očitno so nekoč bili energenti zelo poceni, da se o izgubah ni veliko premišljevalo.
Zato je kot prvo povsod potrebno najprej zmanjšati izgube, kolikor jih je seveda možno.
Nekje več drugje manj.
Ampak vedno so še rezerve in se jih lahko.
In šele potem posegati v sistem ogrevanja, kjer so spet še rezerve.
Dejstvo pa je takšno, da se bodo pač vsi energenti dražili v kolikor se bo dražila nafta.
Čista ekonomska logika, da noben ne bo pocenil drv, če bo veliko povpraševanje in bo šla nafta gor.
Da ne bi kdo mislil, da sem priti drvam. Nikakor. Ampak sem že v enem izmed gornjih sestavkov povedal kako in kaj.
Sicer je ta tema zelo široka in vedno in čedalje bolj aktualna.
Dobra stvar pa je, da so se ljudje začeli zavedati resnosti, ker samo tako je možno na daljši rok nekaj narediti.
Kot sem že v prvem prispevku omenil je tukaj še ogrevanje sanitarne vode, ki tudi ni poceni in je večkrat vezano na sistem ogrevanja zgradbe.
Za ogrevanje vode so zelo zanimivi sončni kolektorji, predvsem so zadnje generacije vakumskih zelo zanimive in v kakšnih akcija in z malo sreče že dostopni po ugodni ceni.
Tudi toplotne črpalke so zelo zanimive. danes os na voljo tudi take, ki so grajene, da lahko z njimi ohlajamo določene prostore.
Tako na eni strani ohlajamo shrambo ali klet in istočasno ogrevamo vodo.
Da ne bo preveč za razmišljanje bom sedaj tukaj končal.
Legionar petek, 28. september 2012 ob 21:37
Ja seveda, energenti so vezani na ceno nafte, svoje pa naredi tudi povpraševanje. Če se bo
dražila nafta, se bodo energenti podražili. pa tudi če se ne bo več bistveno dražila, se bodo
določeni energenti a-la peleti in drva prav tako dražili zaradi povpraševanja po moje. Morda si mislim, bi bilo dobro še kakšno leto počakati recimo z gorilniki na pelete, ko bo na trgu malo
več ponudnikov, kot sedaj.
pravični sobota, 29. september 2012 ob 21:19
Nekaj sem še pozabil povedati.
Obstajajo tudi razpisi EKO Sklada, kateri subvencionira določeno naložbo.
Trenutni je sicer že zaprt, se pa pričakuje, da bo z novim letom odprt nov.
Razpis traja do porabe sredstev.
Sredstva je možno dobiti za točno določene zadeve, kot so navedene na straneh EKO Sklada.
In seveda imajo tudi določene izdelke in mojstre za katere velja subvencija.
Tako, da je včasih možno, če sami in s pomočjo prijateljev kaj naredimo, da tudi privarčujemo pri investiciji vsaj toliko, kot je višina subvencije.
MatejK četrtek, 15. november 2012 ob 21:53
Drve dokič nede sfalilo
DOBROTNIK petek, 16. november 2012 ob 14:43
Jas udi na drva kurin pa kakše store batače gor denen včosik tudi
TUNČEK petek, 16. november 2012 ob 17:37
Bataše deneš gor za aromo ?
MILAN sobota, 17. november 2012 ob 08:08
fejno stori bataš dobro zagori pa še bole zasmrdi.Tak ka mojo še sosedi kej od toga. Pasko se me zelenih, lehko ti zmerijo kakši dim se kadi.
kobreti nedelja, 14. september 2014 ob 13:18
..no tak po nekaj premislekih sen da nareti toplotno črpalko od termotehnike (kronoterm) TČZV 13 EVT
se pravi zrak-voda, kcoj sen vzeja 300L zalogovnik in 300L bojler. In po leti dni obratovanja tudi za toplo vodo v leti sen ponuca 751€ eletrike, obračunane po GEN-i položnici 0,131 €/ kWh. v bojler ije voda na 42 stopinj v stanovaji pa 22,5 v noči pa 21 stopinj.
pravični ponedeljek, 15. september 2014 ob 23:36
Ja, kobreti, odlična zadeva.
Zraven vsega si še prispeval za boljši zrak v tvoji okolici.
Nekateri samo za gretje vode plačajo toliko kot si ti za vse skupaj.
Upam tudi, da država končno uvede davek za onesnaževanje zraka za tiste, ki kurijo na trda goriva.