MHA je napisal/a: Zake pa mislite ka so Mercatorovi, Sparovi, Tušovi,... izdelki tak poceni? Zato ki so toti izdelki iz samega klumpa nareti, pa z nejvekšin klumpon zapakerani, pa pitaje što sploh to dela. Jas nikdor ne jemlen izdelkov trgofskih znamk, rejši don malo več scoj pa mon, čiglih se v drügih izdelkih glih tak (lehko) nejde kakši dodatki.
z tem se ne strinjam! to je dosti odvisno od organizacije trgovine kakšna kvaliteta je! jaz sem delo na konci 8razreda v središči na drogi pa smo vlagali runo! in prvi den smo punli normalno za drogo drugi den pa smo sred dneva mejali nalepke, ostalo je vse isto samo ke so šle na glaže druge nalepke gor!
tak da je vse odvisno z kero firmo ma trgovina pogodbo ki punijo!
Bi kar držalo ka si reka.....negda so v lotmerški Emoni (ali nakak tak) glihtak prepakirovali riž ka so ga dobili od bogve ke pa pakerali v "blagovno znamko" , potli drogo odovali....s ten ka so znali lidje rečti ka je v cejti skladiščeja vsa golazen gor hodila.....pa ruski med se je preleva (te po černobili) pa etiketira drgačik ipd.
So pa naši kvalitetno robo vlagali (murki, paprika ipd.) tak ka so resno konkurerali Eti iz Kamnika te pa so se oni strašili pa ke so bili bole finanlno močni oa meli bole zvite vodilne so naše lepo pojeli, blagovno znamko vničili.....no, firmo pa v krotken zaprli- s ten ka je v joj bila najmodernejša tehnologija za vlagaje ka so jo te makaronari skorok zastoj küpili.....če bi bija direktor bole sposoben bi firmo obdržali pa bi gnesden mogoče naši one pohampsali
'Najbolj strupen je Mercatorjev čips'
Zveza potrošnikov je v testu 12 živil ugotavila, da je največ rakotvornega akrilamida v čipsu. V vrečki Mercatorjevega čipsa ga je kar 16-krat več, kot je varen dnevni vnos. Sledita mu Sparov in Tušev čips.
Največ akrilamida je po testu Zveze potrošnikov Slovenije vseboval Mercatorjev čips (1600 mikrogramov na kilogram), sledita Sparov (790 mikrogramov) in Tušev (630 mikrogramov), je na novinarski konferenci povedala strokovnjakinja za prehrano pri ZPS Marjana Peterman.
V Kraševem slanem trajnem pecivu Vic sticks ga je bilo 170 mikrogramov, Hokusovi zmrznjeni krompirjevi kroketi so ga vsebovali 61 mikrogramov (med cvrtjem se je povečal na 83 mikrogramov), domači piškoti iz Dolenjske pekarne pa so ga vsebovali 66 mikrogramov.
Preostali vzorci so vsebovali manj kot 30 mikrogramov na kilogram akrilamida. Med temi so Lumpijev krompirček ter krompirček v restavracijah McDonald's in Interspar, Mercatorjev kruh (črna štruca), Sparov kruh (štruca s krompirjem), Tušev kruh (domači polbeli).
Dobro ga čipsa ne jen. Drgačik pa, tüdi v Mercatori mene ne vidijo kej dosti, pa ne bi rad antireklame dela, samo robe glih nimajo bogve kej oz. nič bojše od drügih trgovcof (vsej po raziskavah sodeč), pa še fest drogi so!
eh to jaz duma že celi cejt gučin...toti izdelki ala mercator spar tuš to je vse sranje...zato pa cena tudi takšna....toti čips pa neje drugo kak tisti čips ke je osta na podni v kotli ko delajo čips bojše firme...ke pa ostone oz. neje kvalitetno pa te v mercator vrečke spakirajo...btw...pa toti čips je ogaben sen poja 10 ploščic z tote vrečke te pa sen vrga vkrej...fuj
Se to mos prav, zato pa so jihovi izdelki telko cenejsi. Naja.... Nekda je blo receno, da je to ista kvaliteta kak vsaka ostala, samo da je pac jihova etiketa gor, pa zgleja da neje tak.
Jaz ze kar prece iden v toti Mercator, se posebej ko sem duma, pa si stvari nakupim za na Dunaj. Se posebej toto jihovo mleko.....hmmm.
Makaveli je napisal/a: eh to jaz duma že celi cejt gučin...toti izdelki ala mercator spar tuš to je vse sranje...zato pa cena tudi takšna....toti čips pa neje drugo kak tisti čips ke je osta na podni v kotli ko delajo čips bojše firme...ke pa ostone oz. neje kvalitetno pa te v mercator vrečke spakirajo...btw...pa toti čips je ogaben sen poja 10 ploščic z tote vrečke te pa sen vrga vkrej...fuj
Se strinjan fse tote jihove znamke so za san ke či lidje penes nemajo, tepa morejo tote "ostanke" küpiti.
...ja sen se že straša ka je po keri kaj v murkih najša, zaj kdo sen jih po dugen cajti pa začeja jesti, no hvala bogi neje tak. Čips od Merkatora pa je res že z okuson negi daleč fkraj, pač kak je že eden poveda malo penez malo muzike.No pitaj boga kaj fse do še gor prišli ka je ne zdravo.
Dejan je napisal/a: Mercator je nejdražji od vseh totih trgovin pa še nejvečji krš dobiš. Tuš al pa Spar sta dosti cenejša pa tüdi kvaliteta je bojša.
Makaveli, gi pa te vi kipüvlete? V Hofferi, Lidli? Eurospin, Klasek?
večinoma v tuš... v lidli ne kipuvlemo...hofer je wc papir pa zobna pasta...ostalo ko pa se kupi kaksni ala tuš,spar,mercator poceni izdelek pa ga večinoma pistin na miri...ki mi niso dobri...+ zaj se še vidi ka niso zdravi.
10 SINTETIČNIH KOZMETIČNIH SESTAVIN, KI SE JIM IZOGIBAJTE
1. METHYL, PROPYL, BUTYL in ETHYL PARABEN – Uporabljajo se kot zaviralci rasti mikroorganizmov in za podaljšanje roka trajanja izdelkov. Povzročili so že mnogo alergičnih reakcij in izpuščajev ali lišajev na koži. Raziskave so potrdile, da so šibko estrogenski in se absorbirajo v telo skozi kožo. Se na široko uporabljajo, čeprav je znano, da so toksični.
2. DIETHANOLAMINE (DEA), TRIETHANOLAMINE (TEA) – Pogosto se uporabljata v kozmetiki kot emulgatorja ali za pospeševanje penjenja. Lahko povzročita alergične reakcije, draženje oči ter suhost kože in las. DEA in TEA sta amina (sestavina amoniaka) in lahko povzročita nastanek kancerogenih nitrosaminov, če prideta v stik z nitrati. Sta toksična, kadar se absorbirata skozi kožo dalj časa.
3. DIAZOLIDINYL UREA, IMIAZOLIDINYL UREA – To so konzervansi, ki se na široko uporabljajo. Ameriška Akademija za dermatologijo je odkrila, da so glavni vzrok za kontaktni dermatitis (vnetje kože). Dve tovarniški imeni za te sestavine sta tudi Germall II in Germall 115. Nobeden od njiju ne vsebuje dobrega agensa proti glivicam in se morata kombinirati še z drugimi konzervansi. Obe ti kemikaliji v telo sproščata formaldehid, ki je toksičen.
4. SODIUM LAURYL / LAUTERH SULFATE - Poceni, groba detergenta, ki se uporabljata v šamponih zaradi svojih čistilnih sposobnosti in povzročanja penjenja. Običajno jih izdelajo kot derivate surove nafte, pogosto so prikriti pod izrazom »prihaja iz kokosa«. Povzročajo draženje oči, luščenje lasišča podobno prhljaju, lišaje na koži in ostale alergične reakcije.
5. PETROLATUM – Znan tudi kot »petroleum jelly« - naftni žele. Je derivat mineralnih olj in se uporablja kot emolient (mehčalo) v kozmetiki. Nima nikakršne hranilne vrednosti za kožo in lahko negativno vpliva na lasten, naraven vlažilni mehanizem našega telesa, kar pripelje do suhosti in razpokanja kože. Pogosto povzroči prav tak učinek, kot naj bi ga preprečeval. Proizvajalci kozmetike ga uporabljajo, ker je neverjetno poceni.
6. PROPYLENE GLYCOL – Idealno je to rastlinski glicerin, zmešan z alkoholom iz zrnja, ki sta oba naravna. Žal pa je običajno sintetična zmes kemikalij, predelana iz surove nafte, ki se uporablja kot vlažilec. Znano je, da povzroča alergijske reakcije, koprivnico in ekceme. Kadar med sestavinami opazite PEG (polyethilen glycol) ali PPG (polypropylene glycol), pazite, saj sta tudi sorodni kemikaliji.
7. PVP / VA COPOLYMER – Kemikalija, derivat surove nafte, ki se uporablja v lakih za lase, pripomočkih za oblikovanje pričeske in ostalih kozmetičnih sredstvih. Lahko je toksičen, saj delci, ki jih vdahnemo, lahko poškodujejo pljuča občutljivih oseb.
8. STEARALKONIUM CHLORIDE – Štirikratna amonijeva sestavina, ki se uporablja v balzamih za lase in kremah. Razvili so jo v tekstilni industriji kot mehčalec za perilo in je precej cenejša in lažja za uporabo v kozmetičnih proizvodih za lase kakor proteini ali zelišča, ki dejansko koristijo lasem. Povzroča alergijske reakcije in je toksična.
9. COLOR – Sintetične barve. Uporabljajo se, da bi kozmetični izdelki imeli lep videz. Sintetičnih barvil, tako kot sintetičnih barv za lase se izogibajte, če je le možno. Označene so lahko kot FD&C ali D&C, čemur sledi barva in številka (na primer FD&C red no. 6). Mnogo sintetičnih barvil je lahko kancerogenih. Če jih vaš kozmetični izdelek vsebuje, ga ne uporabljajte.
10. FRAGRANCE – Dišave v kozmetičnih izdelkih. Dišave so lahko sestavljene iz do 200 različnih sestavin. Nikakor ni mogoče vedeti, katere so te sestavine, saj na etiketi izdelkov preprosto piše »fragrance«. Nekatere težave, povezane z uporabo teh kemikalij so glavoboli, vrtoglavica, izpuščaji, hiperpigmentacija kože, dražeč kašelj, bruhanje, draženje kože – seznam se še kar nadaljuje. Nasvet: ne kupite kozmetičnega izdelka, če zasledite besedo »fragrance« med seznamom sestavin.
Na zadnje urejal: erof, dne: ponedeljek, 13. april 2009 ob 11:40
jaz bom reko glede totih blagovnih znamk tak:
neje vse zanič neke pa je!
jaz sem delo v središči na drogi pa smo vlagali runo. in smo vlagali za spar in to čist isto vse kak je vlogala droga za sebe, samo druge nalepke so šle gor!
tak da tu je malo politike v ozadji kak kej kupiti!
pri ceni pa je potli tudi razlika al je drogina runa al pa sparova!
pa neje zej to samo droga spar tu je v ozadji več verig z vsemi trgovinami!
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Nela torek, 4. november 2008 ob 13:54
prlek1825 torek, 4. november 2008 ob 22:01
MHA je napisal/a:
Zake pa mislite ka so Mercatorovi, Sparovi, Tušovi,... izdelki tak poceni? Zato ki so toti izdelki iz samega klumpa nareti, pa z nejvekšin klumpon zapakerani, pa pitaje što sploh to dela. Jas nikdor ne jemlen izdelkov trgofskih znamk, rejši don malo več scoj pa mon, čiglih se v drügih izdelkih glih tak (lehko) nejde kakši dodatki.
z tem se ne strinjam! to je dosti odvisno od organizacije trgovine kakšna kvaliteta je! jaz sem delo na konci 8razreda v središči na drogi pa smo vlagali runo! in prvi den smo punli normalno za drogo drugi den pa smo sred dneva mejali nalepke, ostalo je vse isto samo ke so šle na glaže druge nalepke gor!
tak da je vse odvisno z kero firmo ma trgovina pogodbo ki punijo!
Zvončica sreda, 5. november 2008 ob 00:45
Bi kar držalo ka si reka.....negda so v lotmerški Emoni (ali nakak tak) glihtak prepakirovali riž ka so ga dobili od bogve ke pa pakerali v "blagovno znamko" , potli drogo odovali....s ten ka so znali lidje rečti ka je v cejti skladiščeja vsa golazen gor hodila.....pa ruski med se je preleva (te po černobili) pa etiketira drgačik ipd.
So pa naši kvalitetno robo vlagali (murki, paprika ipd.) tak ka so resno konkurerali Eti iz Kamnika te pa so se oni strašili pa ke so bili bole finanlno močni oa meli bole zvite vodilne so naše lepo pojeli, blagovno znamko vničili.....no, firmo pa v krotken zaprli- s ten ka je v joj bila najmodernejša tehnologija za vlagaje ka so jo te makaronari skorok zastoj küpili.....če bi bija direktor bole sposoben bi firmo obdržali pa bi gnesden mogoče naši one pohampsali
Nela četrtek, 9. april 2009 ob 20:34
'Najbolj strupen je Mercatorjev čips'
Zveza potrošnikov je v testu 12 živil ugotavila, da je največ rakotvornega akrilamida v čipsu. V vrečki Mercatorjevega čipsa ga je kar 16-krat več, kot je varen dnevni vnos. Sledita mu Sparov in Tušev čips.
Največ akrilamida je po testu Zveze potrošnikov Slovenije vseboval Mercatorjev čips (1600 mikrogramov na kilogram), sledita Sparov (790 mikrogramov) in Tušev (630 mikrogramov), je na novinarski konferenci povedala strokovnjakinja za prehrano pri ZPS Marjana Peterman.
V Kraševem slanem trajnem pecivu Vic sticks ga je bilo 170 mikrogramov, Hokusovi zmrznjeni krompirjevi kroketi so ga vsebovali 61 mikrogramov (med cvrtjem se je povečal na 83 mikrogramov), domači piškoti iz Dolenjske pekarne pa so ga vsebovali 66 mikrogramov.
Preostali vzorci so vsebovali manj kot 30 mikrogramov na kilogram akrilamida. Med temi so Lumpijev krompirček ter krompirček v restavracijah McDonald's in Interspar, Mercatorjev kruh (črna štruca), Sparov kruh (štruca s krompirjem), Tušev kruh (domači polbeli).
Taka nic vec mercatorovega cipsa.....
MHA petek, 10. april 2009 ob 11:13
Malo penes malo muzike.
Legionar petek, 10. april 2009 ob 12:29
Dobro ga čipsa ne jen.
Drgačik pa, tüdi v Mercatori mene ne vidijo kej dosti, pa ne bi rad antireklame dela, samo robe glih nimajo bogve kej oz. nič bojše od drügih trgovcof (vsej po raziskavah sodeč), pa še fest drogi so!
Makaveli petek, 10. april 2009 ob 13:36
eh to jaz duma že celi cejt gučin...toti izdelki ala mercator spar tuš to je vse sranje...zato pa cena tudi takšna....toti čips pa neje drugo kak tisti čips ke je osta na podni v kotli ko delajo čips bojše firme...ke pa ostone oz. neje kvalitetno pa te v mercator vrečke spakirajo...btw...pa toti čips je ogaben sen poja 10 ploščic z tote vrečke te pa sen vrga vkrej...fuj
Nela petek, 10. april 2009 ob 14:49
Se to mos prav, zato pa so jihovi izdelki telko cenejsi. Naja....
Nekda je blo receno, da je to ista kvaliteta kak vsaka ostala, samo da je pac jihova etiketa gor, pa zgleja da neje tak. 
Jaz ze kar prece iden v toti Mercator, se posebej ko sem duma, pa si stvari nakupim za na Dunaj. Se posebej toto jihovo mleko.....hmmm.
MHA petek, 10. april 2009 ob 15:45
Makaveli je napisal/a:
san ke či lidje penes nemajo, tepa morejo tote "ostanke" küpiti.
eh to jaz duma že celi cejt gučin...toti izdelki ala mercator spar tuš to je vse sranje...zato pa cena tudi takšna....toti čips pa neje drugo kak tisti čips ke je osta na podni v kotli ko delajo čips bojše firme...ke pa ostone oz. neje kvalitetno pa te v mercator vrečke spakirajo...btw...pa toti čips je ogaben sen poja 10 ploščic z tote vrečke te pa sen vrga vkrej...fuj
Se strinjan fse tote jihove znamke so za
Dejan petek, 10. april 2009 ob 16:07
Mercator je nejdražji od vseh totih trgovin pa še nejvečji krš dobiš. Tuš al pa Spar sta dosti cenejša pa tüdi kvaliteta je bojša.
Eurospin, Klasek? 
Makaveli, gi pa te vi kipüvlete? V Hofferi, Lidli?
MHA petek, 10. april 2009 ob 17:41
Jas nejrejši gren v Spar, v Mercator san stopin po kakšo stvor zato ki mon nebliže.
kobreti sobota, 11. april 2009 ob 18:16
...ja sen se že straša ka je po keri kaj v murkih najša, zaj kdo sen jih po dugen cajti pa začeja jesti, no hvala bogi neje tak. Čips od Merkatora pa je res že z okuson negi daleč fkraj, pač kak je že eden poveda malo penez malo muzike.No pitaj boga kaj fse do še gor prišli ka je ne zdravo.
Makaveli sobota, 11. april 2009 ob 18:22
Dejan je napisal/a:
Eurospin, Klasek? 
Mercator je nejdražji od vseh totih trgovin pa še nejvečji krš dobiš. Tuš al pa Spar sta dosti cenejša pa tüdi kvaliteta je bojša.
Makaveli, gi pa te vi kipüvlete? V Hofferi, Lidli?
večinoma v tuš... v lidli ne kipuvlemo...hofer je wc papir pa zobna pasta...ostalo ko pa se kupi kaksni ala tuš,spar,mercator poceni izdelek pa ga večinoma pistin na miri...ki mi niso dobri...+ zaj se še vidi ka niso zdravi.
MILAN nedelja, 12. april 2009 ob 07:11
tak ka je joko dobro ka deca pa tüdi veki čim meje toga jemo
Jernej nedelja, 12. april 2009 ob 22:18
erof ponedeljek, 13. april 2009 ob 11:31
www.zps.si
www.zps.si
___________________________________________________
exstrati - kemikalije -stabilizatorji v živilih
www.geocities.com/bodite_informirani/E_tabela.htm
___________________________________________________
10 SINTETIČNIH KOZMETIČNIH SESTAVIN, KI SE JIM IZOGIBAJTE
1. METHYL, PROPYL, BUTYL in ETHYL PARABEN – Uporabljajo se kot zaviralci rasti mikroorganizmov in za podaljšanje roka trajanja izdelkov. Povzročili so že mnogo alergičnih reakcij in izpuščajev ali lišajev na koži. Raziskave so potrdile, da so šibko estrogenski in se absorbirajo v telo skozi kožo. Se na široko uporabljajo, čeprav je znano, da so toksični.
2. DIETHANOLAMINE (DEA), TRIETHANOLAMINE (TEA) – Pogosto se uporabljata v kozmetiki kot emulgatorja ali za pospeševanje penjenja. Lahko povzročita alergične reakcije, draženje oči ter suhost kože in las. DEA in TEA sta amina (sestavina amoniaka) in lahko povzročita nastanek kancerogenih nitrosaminov, če prideta v stik z nitrati. Sta toksična, kadar se absorbirata skozi kožo dalj časa.
3. DIAZOLIDINYL UREA, IMIAZOLIDINYL UREA – To so konzervansi, ki se na široko uporabljajo. Ameriška Akademija za dermatologijo je odkrila, da so glavni vzrok za kontaktni dermatitis (vnetje kože). Dve tovarniški imeni za te sestavine sta tudi Germall II in Germall 115. Nobeden od njiju ne vsebuje dobrega agensa proti glivicam in se morata kombinirati še z drugimi konzervansi. Obe ti kemikaliji v telo sproščata formaldehid, ki je toksičen.
4. SODIUM LAURYL / LAUTERH SULFATE - Poceni, groba detergenta, ki se uporabljata v šamponih zaradi svojih čistilnih sposobnosti in povzročanja penjenja. Običajno jih izdelajo kot derivate surove nafte, pogosto so prikriti pod izrazom »prihaja iz kokosa«. Povzročajo draženje oči, luščenje lasišča podobno prhljaju, lišaje na koži in ostale alergične reakcije.
5. PETROLATUM – Znan tudi kot »petroleum jelly« - naftni žele. Je derivat mineralnih olj in se uporablja kot emolient (mehčalo) v kozmetiki. Nima nikakršne hranilne vrednosti za kožo in lahko negativno vpliva na lasten, naraven vlažilni mehanizem našega telesa, kar pripelje do suhosti in razpokanja kože. Pogosto povzroči prav tak učinek, kot naj bi ga preprečeval. Proizvajalci kozmetike ga uporabljajo, ker je neverjetno poceni.
6. PROPYLENE GLYCOL – Idealno je to rastlinski glicerin, zmešan z alkoholom iz zrnja, ki sta oba naravna. Žal pa je običajno sintetična zmes kemikalij, predelana iz surove nafte, ki se uporablja kot vlažilec. Znano je, da povzroča alergijske reakcije, koprivnico in ekceme. Kadar med sestavinami opazite PEG (polyethilen glycol) ali PPG (polypropylene glycol), pazite, saj sta tudi sorodni kemikaliji.
7. PVP / VA COPOLYMER – Kemikalija, derivat surove nafte, ki se uporablja v lakih za lase, pripomočkih za oblikovanje pričeske in ostalih kozmetičnih sredstvih. Lahko je toksičen, saj delci, ki jih vdahnemo, lahko poškodujejo pljuča občutljivih oseb.
8. STEARALKONIUM CHLORIDE – Štirikratna amonijeva sestavina, ki se uporablja v balzamih za lase in kremah. Razvili so jo v tekstilni industriji kot mehčalec za perilo in je precej cenejša in lažja za uporabo v kozmetičnih proizvodih za lase kakor proteini ali zelišča, ki dejansko koristijo lasem. Povzroča alergijske reakcije in je toksična.
9. COLOR – Sintetične barve. Uporabljajo se, da bi kozmetični izdelki imeli lep videz. Sintetičnih barvil, tako kot sintetičnih barv za lase se izogibajte, če je le možno. Označene so lahko kot FD&C ali D&C, čemur sledi barva in številka (na primer FD&C red no. 6). Mnogo sintetičnih barvil je lahko kancerogenih. Če jih vaš kozmetični izdelek vsebuje, ga ne uporabljajte.
10. FRAGRANCE – Dišave v kozmetičnih izdelkih. Dišave so lahko sestavljene iz do 200 različnih sestavin. Nikakor ni mogoče vedeti, katere so te sestavine, saj na etiketi izdelkov preprosto piše »fragrance«. Nekatere težave, povezane z uporabo teh kemikalij so glavoboli, vrtoglavica, izpuščaji, hiperpigmentacija kože, dražeč kašelj, bruhanje, draženje kože – seznam se še kar nadaljuje. Nasvet: ne kupite kozmetičnega izdelka, če zasledite besedo »fragrance« med seznamom sestavin.
Na zadnje urejal: erof, dne: ponedeljek, 13. april 2009 ob 11:40
prlek1825 ponedeljek, 13. april 2009 ob 21:42
jaz bom reko glede totih blagovnih znamk tak:
neje vse zanič neke pa je!
jaz sem delo v središči na drogi pa smo vlagali runo. in smo vlagali za spar in to čist isto vse kak je vlogala droga za sebe, samo druge nalepke so šle gor!
tak da tu je malo politike v ozadji kak kej kupiti!
pri ceni pa je potli tudi razlika al je drogina runa al pa sparova!
pa neje zej to samo droga spar tu je v ozadji več verig z vsemi trgovinami!