Ne ven zake zej tü elektrarne kcoj motaš. To je čist drüga stvor, tüdi postavitev elektrarn zahteva določene posege v prostor. In nobena skrivnost je ne, ka je pač slaba stron totih elektrarn dosti mrtvih ptic. Samo vse ma svoje dobre, pa svoje slabe strani. Jaz naprimer tüdi zagovorjan postavitev takših elektrarn. Samo ne ven či je to zadosten argument tüdi za vse drüge vrste vničovaja narave. Ke se treba se pač treba, samo tan ge pa ne trebamo vznemirajti živoli pa rušiti naravnega ravnovesja pa reda, pa nejbojše ka pistimo pri miri. Zato či nücamo z leta v leto več elektrike še ne trebamo vsepovsodik brneti pa smetiti in to samo zato, ker pač tüdi elektrarne pokolejo zadosti ptic. Glih zato bi si mogli prizadevati k ohranitvi čimveč narave, živalskih pa rastlinskih vrst!
elektrarne mešan zato kcoj ke vsepovsodik ki bi se lehko ke naredlo posegajo ptičari kcoj....dejstvo je ke vse ma slabe pa dobre lastnosti...pa mislim ke so malo bol razvite držove pa jim tote elektrarne puna dobro funkcionirajo pa ptiče mojo glih tak, edino ke nemajo tak hempastih ptičarov kak prinas v sloveniji
Podjetje Segrap ima sicer podeljeno koncesijo za izkop gramoza v Babincih do leta 2014, vendar kot je povedal Blagovič, bodo z delom končali prej ter pričeli s sanacijo, ki jo bo "narekovala" država, želi pa Blagovič urediti gramoznico za potrebe turizma.
No, ze ke maš ti s ptičari, zake ti grejo tak na živce,ali ke so ti naredli jaz ne ven. Meni pa se zdi fejn, ka so na sveti še lidje, ki jin je ne vseeno za živalske pa rastlinske vrste pa naravno nasploh. Mogoče ponovlan to kak stora plošča, samo dejstvo je ka se z rušejon naravnega ravnovesja ruši vse in ka mo na takši način vničili tüdi sami sebe - ker smo samo del narave! Samo se na žalost večina lidi tega na zaveda in dela z naravo kak da smo gospodari vsega, pa kak da lehko delamo vse, ke čemo. Kak da za nami nede nišče več priša. Na stvari je treba glejati malo širše, ne pa samo s svojega egoističnega stališča. V naravi živijo bitja, kera se nemrejo broniti pred človekovo agresijo, in zato je čist prav, ka se za jih skrbimo tisti, kerin je ne vseeno.
Vetrno elektrarno či že omenjate, to bi jas takoj postava, por vetrnic bi postava pa bi meja celi Lotmerk zapstoj elektriko. Ptič pa te ali podnevi tüdi vidi ka se neke vrti, vnoči pa bi te pač izklopili.
Pri ten, ka so na Volovji rebri ne postavili elektrarn, so ne krivi samo ptičari ampak se bunijo okoljevarstveniki nasploh, ker Volovja reber je baje resen en zlo lep primer še neokrnjene narave. Mislin, ka bi se za postavitev totih vetrnic lehko nejšle kakšne bolj primerne lokacije, samo očitno nega prove vole za to.
Kak so tote vetrnice posejane po Nemčiji, fsakša ves mo vetrnice. Za tista rebra ne ven ke mojo tan, lehko bi bol na ten delali - glede vetrnic mislin.
Či preidemo naze k temi, želi pa Blagovič urediti gramoznico za potrebe turizma te pa bo neke s tega, paš prlek lehko te tüdi k nan priša.
glej legionar....nevem ke ti zagovorjaš tak tote ptičare....če nebi blo ludi nebi blo šoderjame pa nebi blo ptičov,,,pa če nebi blo ludi marsiki nebi meli ptiči možnosti no pa marsiki bi tudi meli...hehe
samo glede totih veternic pa dvomin ke bi tudi neke ptiče obijali...to samo neke mrdajo brezveze teko ke si mojo ke začeti pa ke neke komplicirajo pa zavirajo
Dobro, tepa vi vsi vete bole kak ornitologi pa biologi. Svaka čast. Na Volovji rebri se je ne šlo samo zaradi ptic, ampak zavolo ohranitve tote krajine tan, ki še ma resen malo pridih neokrnjenosti. Ke mene bole čüdi je to, zakej bi tote vetrnice mogle biti postovlene glih tan, pa nigi indi? Zake so lehko vdilen po Nemčiji postovlene, v Sloveniji pa te samo na Volovji rebri? Ti Milan, kak pa bi tebi pasalo, či bi na tvoje lepe brege postavili tote ogromne vetrnice, med gorice pa kleti?
Je pa tak, treba je kej malo včosik prešteti, pa se pozanimati. Tote vetrnice kolejo ptiče, to je jasno. Tüdi avioni jih kolejo, pa še marsikej. Samo tan so se ornitologi bunili tüdi zato, ker tan živi ena redka ogrožena vrsta orla. Kak rečeno; tote vetrnice so ene ogromne mašine (keri je že kda kero vida ob blizik, tisti ve o čen gučin) in jih nejč slučejno nemremo primerjati s klopotci. To je takak da bi primerja pecikl s šleparon. In kunec kuncov, postavitev takših vetrnic je en ogromen poseg v naravo in prav je, ka kda se guči o čen takšen, ka svojo povejo tüdi raznorazni naravovarstveniki. In malo primitivno je, kda što plüvle po takših lideh. Jaz bi reka, hvalabogi ka še momo takše, ki še jin je ne glih čist fseeno za vse.
tak kak sen napisa klopotec je ne ftičon dela nevole
toti posnetek je žalosten razvoja bres napredka je ne bilo pa nede
ka pa bi se mi zavolo tega štükali pa je nejmeje potrebno
Glej, lepo pa prav je či o ten razprovlamo, pa čiglih malo bole ostro - jaz man pač takši način, bognedej ka bi koga žalja, niti je ne to moj namen.
Je resen ka nücamo čiduže več elektrke. Pa či si že o ten gučimo, či nücamo več elektrke, bi lehko v Kršken še drügi blok kcoj naredli. Jedrske elektrarne se ene nejbolj ekoloških, cilo tota v Kršken, ki resen zadostüvle vsen standardon pa zahtevan.
Za tote vetrnice pa ne vrag, ka se jih nebi dalo še ge indi postaviti, negi ge bi bija vuk sit pa koza cela, pa ge se nebi štükali okolik ptic pa ne ven česa še fse.
no te pa če so tote veternice tak učinkovite ubijalke ptičov hvala bogi zamejejmo jih z klopotci...hehe,,,ružile nedo pa še škorci do hin....ke totih ptičov pa je tak preveč...pa do dobre letine v goricah,,,ke nedo škorci teko pojeli pa še duže pa bole mo si lehko v kleteh svetili pa pili ki mo meli več elektrike pa vina....hehe
to nesem reko če se zajebovlem...bol učinkovito pa bi že blo za škorce kak kda jih keri z šibri strela...hehe,,,drgačik pa kak veternica tak klopotec če smo že tak daleč je teortično lehko usodno za ptiča,,,keko ptičov pa je to na ted na teden mesec v povprečji pa nišče neda podatka tak ke je bz debatirati o tem...politika pač
Pri vsaken vekšen posegi v naravo -ke postavitev vetrnih elektrarn sigurno je- bi trebalo glejati na to, ka ma toti poseg za samo naravo pa za na tisten prostori živeče živali pa rastline čimmeje negativnih posledic. In zato je čist vredi pa prav, ka se v zvezi s ten oglošajo tüdi naravovarstveniki, biologi, pa še što... Treba je prislühniti vsen, pa pretehtati pozitivne pa negativne posledice posega, pa se te odločati. Tak je prav in tak delajo zreli pa pametni lidje. Zato je ne dobro samo vudrihati po 'ptičarih', po ribičih, lovcih in drügih, ker je treba razmiti, ka je jihov interes pač zagovorjati ohranitev čimveč živalskih pa rastlinskih vrst. Ker vse je povezano s ten. Samo pogledni Haiti; zato ka so v preteklen stoletji tan totalno vničili naravo -še posebej gozdove- so zej tan kak so. Erozija rodovitne zemle, süše,plazovi vse to so posledice nespametnih posegov v naravo in držova je na toti račün totalno obubožala, še posebej kmetijstvo je nayebalo. In ker so tak vničili vse vküp, je prišlo do veke revščine, posledično do ogromnih selitev kmečkega prebivalstva v prestolnico,ki je totalno preprost grajena (nič protipotresno zaradi pomanjkanja sredstev) in posledično se vse sküp zruši zaradi malo močnešega potresa! Vmerje pa dosti lidi, ker je zavolo že omenjene izsušitve pokrajine pa erozije rodne prsti prišlo do množičnih selitev lidi v glovno mesto, ki je prenatrpano. Zato tüdi ogromno žrtev! To sen samo naveja kak primer duguletnega vničüvaja narave in ke se posledično pač lehko zgodi.
Taka, treba je vedno posegati v naravno s previdnostjo, ne samo buf!, navaliti kak mutav na telefon, pa sproti prekleti vse, ki jin je glih ne vseeno, ke delamo. Ker vse to se nan prej ko slej lehko fest maščüvle!
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Legionar četrtek, 25. februar 2010 ob 21:50
Ne ven zake zej tü elektrarne kcoj motaš. To je čist drüga stvor, tüdi postavitev elektrarn zahteva določene posege v prostor. In nobena skrivnost je ne, ka je pač slaba stron totih elektrarn dosti mrtvih ptic. Samo vse ma svoje dobre, pa svoje slabe strani. Jaz naprimer tüdi zagovorjan postavitev takših elektrarn. Samo ne ven či je to zadosten argument tüdi za vse drüge vrste vničovaja narave. Ke se treba se pač treba, samo tan ge pa ne trebamo vznemirajti živoli pa rušiti naravnega ravnovesja pa reda, pa nejbojše ka pistimo pri miri. Zato či nücamo z leta v leto več elektrike še ne trebamo vsepovsodik brneti pa smetiti in to samo zato, ker pač tüdi elektrarne pokolejo zadosti ptic. Glih zato bi si mogli prizadevati k ohranitvi čimveč narave, živalskih pa rastlinskih vrst!
prlek1825 četrtek, 25. februar 2010 ob 22:01
elektrarne mešan zato kcoj ke vsepovsodik ki bi se lehko ke naredlo posegajo ptičari kcoj....dejstvo je ke vse ma slabe pa dobre lastnosti...pa mislim ke so malo bol razvite držove pa jim tote elektrarne puna dobro funkcionirajo pa ptiče mojo glih tak, edino ke nemajo tak hempastih ptičarov kak prinas v sloveniji
Dejan četrtek, 25. februar 2010 ob 22:05
Sej je blo tü v Bobincih rečeno, ka bi se po kunci izkopovaja, tota jama zrihtala za turizem, samo dvomin ka de to gda res.
To piše tüdi v članki:
http://www.prlekija-on.net/lokalno/698/ostaja-veliko-odvecnega-materiala.html
Podjetje Segrap ima sicer podeljeno koncesijo za izkop gramoza v Babincih do leta 2014, vendar kot je povedal Blagovič, bodo z delom končali prej ter pričeli s sanacijo, ki jo bo "narekovala" država, želi pa Blagovič urediti gramoznico za potrebe turizma.
Legionar četrtek, 25. februar 2010 ob 22:07
No, ze ke maš ti s ptičari, zake ti grejo tak na živce,ali ke so ti naredli jaz ne ven. Meni pa se zdi fejn, ka so na sveti še lidje, ki jin je ne vseeno za živalske pa rastlinske vrste pa naravno nasploh. Mogoče ponovlan to kak stora plošča, samo dejstvo je ka se z rušejon naravnega ravnovesja ruši vse in ka mo na takši način vničili tüdi sami sebe - ker smo samo del narave! Samo se na žalost večina lidi tega na zaveda in dela z naravo kak da smo gospodari vsega, pa kak da lehko delamo vse, ke čemo. Kak da za nami nede nišče več priša.
Na stvari je treba glejati malo širše, ne pa samo s svojega egoističnega stališča. V naravi živijo bitja, kera se nemrejo broniti pred človekovo agresijo, in zato je čist prav, ka se za jih skrbimo tisti, kerin je ne vseeno.
MHA četrtek, 25. februar 2010 ob 22:10
Vetrno elektrarno či že omenjate, to bi jas takoj postava, por vetrnic bi postava pa bi meja celi Lotmerk zapstoj elektriko. Ptič pa te ali podnevi tüdi vidi ka se neke vrti, vnoči pa bi te pač izklopili.
Legionar četrtek, 25. februar 2010 ob 22:12
Pri ten, ka so na Volovji rebri ne postavili elektrarn, so ne krivi samo ptičari ampak se bunijo okoljevarstveniki nasploh, ker Volovja reber je baje resen en zlo lep primer še neokrnjene narave. Mislin, ka bi se za postavitev totih vetrnic lehko nejšle kakšne bolj primerne lokacije, samo očitno nega prove vole za to.
MHA četrtek, 25. februar 2010 ob 22:19
Kak so tote vetrnice posejane po Nemčiji, fsakša ves mo vetrnice. Za tista rebra ne ven ke mojo tan, lehko bi bol na ten delali - glede vetrnic mislin.
Či preidemo naze k temi, želi pa Blagovič urediti gramoznico za potrebe turizma te pa bo neke s tega, paš prlek lehko te tüdi k nan priša.
prlek1825 četrtek, 25. februar 2010 ob 22:34
glej legionar....nevem ke ti zagovorjaš tak tote ptičare....če nebi blo ludi nebi blo šoderjame pa nebi blo ptičov,,,pa če nebi blo ludi marsiki nebi meli ptiči možnosti no pa marsiki bi tudi meli...hehe
samo glede totih veternic pa dvomin ke bi tudi neke ptiče obijali...to samo neke mrdajo brezveze teko ke si mojo ke začeti pa ke neke komplicirajo pa zavirajo
MILAN petek, 26. februar 2010 ob 07:29
VEN PA SO PRINAS KLOPOTCI PA SEN NIGDOR NE VIDJA KA BI KEREGA VETRNCA ZAHAKLALA -to je guč za malo čüdne lidi
Legionar petek, 26. februar 2010 ob 16:06
Dobro, tepa vi vsi vete bole kak ornitologi pa biologi. Svaka čast.
Na Volovji rebri se je ne šlo samo zaradi ptic, ampak zavolo ohranitve tote krajine tan, ki še ma resen malo pridih neokrnjenosti. Ke mene bole čüdi je to, zakej bi tote vetrnice mogle biti postovlene glih tan, pa nigi indi? Zake so lehko vdilen po Nemčiji postovlene, v Sloveniji pa te samo na Volovji rebri? 
Ti Milan, kak pa bi tebi pasalo, či bi na tvoje lepe brege postavili tote ogromne vetrnice, med gorice pa kleti?
Je pa tak, treba je kej malo včosik prešteti, pa se pozanimati. Tote vetrnice kolejo ptiče, to je jasno. Tüdi avioni jih kolejo, pa še marsikej. Samo tan so se ornitologi bunili tüdi zato, ker tan živi ena redka ogrožena vrsta orla. Kak rečeno; tote vetrnice so ene ogromne mašine (keri je že kda kero vida ob blizik, tisti ve o čen gučin) in jih nejč slučejno nemremo primerjati s klopotci. To je takak da bi primerja pecikl s šleparon. In kunec kuncov, postavitev takših vetrnic je en ogromen poseg v naravo in prav je, ka kda se guči o čen takšen, ka svojo povejo tüdi raznorazni naravovarstveniki. In malo primitivno je, kda što plüvle po takših lideh. Jaz bi reka, hvalabogi ka še momo takše, ki še jin je ne glih čist fseeno za vse.
Legionar petek, 26. februar 2010 ob 16:12
Pa še to: kak takša vetrnica skloti ptiča, pa si lehko tisti, keri pametüvlete ka je to nemogoče, poglednete tü:
POVEZAVA
MILAN petek, 26. februar 2010 ob 17:12
toti posnetek je žalosten razvoja bres napredka je ne bilo pa nede
ka pa bi se mi zavolo tega štükali pa je nejmeje potrebno
Legionar petek, 26. februar 2010 ob 17:17
Glej, lepo pa prav je či o ten razprovlamo, pa čiglih malo bole ostro - jaz man pač takši način, bognedej ka bi koga žalja, niti je ne to moj namen.
Je resen ka nücamo čiduže več elektrke. Pa či si že o ten gučimo, či nücamo več elektrke, bi lehko v Kršken še drügi blok kcoj naredli. Jedrske elektrarne se ene nejbolj ekoloških, cilo tota v Kršken, ki resen zadostüvle vsen standardon pa zahtevan.
Za tote vetrnice pa ne vrag, ka se jih nebi dalo še ge indi postaviti, negi ge bi bija vuk sit pa koza cela, pa ge se nebi štükali okolik ptic pa ne ven česa še fse.
prlek1825 petek, 26. februar 2010 ob 20:26
no te pa če so tote veternice tak učinkovite ubijalke ptičov hvala bogi zamejejmo jih z klopotci...hehe,,,ružile nedo pa še škorci do hin....ke totih ptičov pa je tak preveč...pa do dobre letine v goricah,,,ke nedo škorci teko pojeli pa še duže pa bole mo si lehko v kleteh svetili pa pili ki mo meli več elektrike pa vina....hehe
Legionar petek, 26. februar 2010 ob 21:40
Klopotci so zato ka ptiče odgojajo, ne pa kolejo. Ti bi samo kla vse po vrsti, ne?
prlek1825 petek, 26. februar 2010 ob 21:50
to nesem reko če se zajebovlem...bol učinkovito pa bi že blo za škorce kak kda jih keri z šibri strela...hehe,,,drgačik pa kak veternica tak klopotec če smo že tak daleč je teortično lehko usodno za ptiča,,,keko ptičov pa je to na ted na teden mesec v povprečji pa nišče neda podatka tak ke je bz debatirati o tem...politika pač
Legionar petek, 26. februar 2010 ob 23:03
Pri vsaken vekšen posegi v naravo -ke postavitev vetrnih elektrarn sigurno je- bi trebalo glejati na to, ka ma toti poseg za samo naravo pa za na tisten prostori živeče živali pa rastline čimmeje negativnih posledic. In zato je čist vredi pa prav, ka se v zvezi s ten oglošajo tüdi naravovarstveniki, biologi, pa še što... Treba je prislühniti vsen, pa pretehtati pozitivne pa negativne posledice posega, pa se te odločati. Tak je prav in tak delajo zreli pa pametni lidje. Zato je ne dobro samo vudrihati po 'ptičarih', po ribičih, lovcih in drügih, ker je treba razmiti, ka je jihov interes pač zagovorjati ohranitev čimveč živalskih pa rastlinskih vrst. Ker vse je povezano s ten. Samo pogledni Haiti; zato ka so v preteklen stoletji tan totalno vničili naravo -še posebej gozdove- so zej tan kak so. Erozija rodovitne zemle, süše,plazovi vse to so posledice nespametnih posegov v naravo in držova je na toti račün totalno obubožala, še posebej kmetijstvo je nayebalo. In ker so tak vničili vse vküp, je prišlo do veke revščine, posledično do ogromnih selitev kmečkega prebivalstva v prestolnico,ki je totalno preprost grajena (nič protipotresno zaradi pomanjkanja sredstev) in posledično se vse sküp zruši zaradi malo močnešega potresa! Vmerje pa dosti lidi, ker je zavolo že omenjene izsušitve pokrajine pa erozije rodne prsti prišlo do množičnih selitev lidi v glovno mesto, ki je prenatrpano. Zato tüdi ogromno žrtev! To sen samo naveja kak primer duguletnega vničüvaja narave in ke se posledično pač lehko zgodi.
Taka, treba je vedno posegati v naravno s previdnostjo, ne samo buf!, navaliti kak mutav na telefon, pa sproti prekleti vse, ki jin je glih ne vseeno, ke delamo. Ker vse to se nan prej ko slej lehko fest maščüvle!
MILAN sobota, 27. februar 2010 ob 08:32