EU Konvencija o arbitraži določa postopek za reševanje sporov, kjer pride do dvojnega obdavčevanja med podjetji iz različnih držav članic, ki so posledica zvišanje dobička podjetja ene države članice. Medtem ko je večina dvostranske dvojnemu obdavčevanju pogodbe vsebujejo določbo, ki ustreza navzdol preračunom dobička povezanih zadevnih podjetij, ne nalagajo zavezujoče obveznosti držav pogodbenic za odpravo dvojnega obdavčevanja.
Konvencija predvideva odpravo dvojnega obdavčevanja s sporazumom med državami pogodbenicami, vključno z, če je potrebno, s sklicevanjem na mnenje neodvisnega svetovalnega organa. Konvencija s tem izboljšuje pogoje za čezmejne dejavnosti na notranjem trgu.
Za pojasnila v zvezi z nekaterimi praktičnimi vidiki konvencije, glej tudi "Kodeks ravnanja za učinkovito izvajanje Konvencije o arbitraži in revidiranega Kodeksa ravnanja.
Ozadje
Poreklo Konvencija o arbitraži je bila 1976 predlog Komisije za direktivo o odpravi dvojnega obdavčevanja v primeru prenosov dobičkov med povezanimi podjetji v različnih državah članicah (Uradni list C 301 z dne 21. decembra 1976) in Belo knjigo iz leta 1985 o dokončanje notranjega trga.
Po dolgih pogajanjih v Svetu, predlog Komisije je bil preoblikovati iz direktive v medvladni konvenciji in je bil podpisan 23. julija 1990 (Konvencije 90/436/EGS o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij, Uradni list L 225 z dne 20/08/1990, str 10).
vpis Konvencija o arbitraži ne začne veljati, in razširitve
Konvencija o arbitraži je bila v veljavi od 1. januarja 1995 do 31. decembra 1999 za začetno obdobje petih let. Nekaj mesecev pred iztekom prvega petletnega obdobja izvajanja Konvencije o arbitraži, je Svet sprejel protokol h Konvenciji o arbitraži, ki predvideva avtomatično podaljšanje konvencije obdobja petih let, razen če država pogodbenica nasprotuje. Ta protokol z dne 25. maja 1999 spreminja Konvencijo z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (Uradni list C 202, 16/07/99). Ta protokol je bil, kljub svoji pravočasno podpisa, samo ratificiralo vseh 15 držav članic leta 2004 in Konvencija o arbitraži ponovno začel veljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2000, v 1. novembra 2004.
Vprašanje meje med Slovenija in Hrvaška (maj 2010)
Maj 2010
Vprašanje meje med Slovenija in Hrvaška(63 K
Po njihovi razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991, Slovenija in Hrvaška s sedežem kopensko mejo med njunima državama na podlagi nekdanje meje med obema jugoslovanskih republik. Meje med republikami, ki sestavljajo Socialistične federativne republike Jugoslavije niso bile opredeljene s posebnim zakonom, ampak z ustrezno razlago aktov, določitev delitvi upravnih in sodnih pristojnosti med republikami. Ni bilo morske meje med republikami nekdanje SFRJ. Nezdružljivost različnih pravnih predpisov in praks, posredno določitev meje med Slovenija in Hrvaška v času SFRJ, je temeljni vir nesoglasja v zvezi z državno mejo.
Kopenska meja
Slovenija ostaja pri stališču, da je kopenska meja obstaja, vendar pa seveda ni bilo sporazumno ugotovljena. Med meje je načeloma opredeljeno v kataster, ki je bila, pa niso usklajeni v nekaterih oddelkih na dan razglasitve neodvisnosti. Obstajali so tudi področja, na katerih delitev izvajanja pooblastil, niso sledile katastrske meje, ker slednji ni bil skladen z vsakdanjih življenjskih situacijah. Takšen položaj prevladuje rek potek, ki je spremenila po osnovni geodetski v 19. stoletju (npr. Muri). V nekaterih primerih, nove meje ni sledila dosledno obstoječe meje, kar je povzročilo razlike (primer Dragonje: na delitev Istrske županije v dveh sodnih okrajev v času Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1948), je bilo predvideno, da bi meje teči po naravni meji - Dragonje, ki je bil v nasprotju z uveljavljeno delitev drugih upravnih pooblastil in brez vsebinskih razlogov.
Dogovor o meji na kopnem, bi torej zahtevalo objektivne upoštevanje stanja na dan 25. junija 1991, ki so podlaga za določitev linijo, ki bi najbolj celovito odraža razmejitev tistega časa.
Slovenija ugotavlja, da po letu 1991, je Hrvaška poskušala z enostranskimi ukrepi za ustvarjanje pogojev, tako formalno in v praksi, ki bi potrdile njeno dojemanje potek meje. Pri tem se uporabljajo selektivno, različna merila za določitev meje na različnih oddelkih glede na to, določenega merila se je v svojo korist, hkrati pa se prilagajati druga merila glede na njene potrebe.
Primeri:
* Ugotovi katastra in zemljiške knjige za 113ha zemljišč ob Dragonji, ki je bil prvotno registriran kot del katastrske občine Sečovlje, Republika Slovenija;
* Kljub protestom Republike Slovenije, je podjetje zgradilo objekt v začasni mejni prehod "Plovanija" na spornem ozemlju, ki ga Dragonja;
* Ugotovi, kataster za 207ha zemljišč na desnem bregu reke Mure, ki je bil na začetku vključen v slovenskem katastru (različnih katastrskih občinah).
Morska meja
V nasprotju s kopenska meja (kataster), je pomorska meja med republikami nekdanje SFRJ ni bila nikoli dokazana. Je šlo za eno teritorialno morje SFRJ. Zato Slovenija meni, da je pomorska meja med Slovenija in Hrvaška še niso določene.
Slovenija je v prid opredelitvi pomorskega meje, ob upoštevanju upravnih in drugih pristojnosti, ki jih ustrezni organi obeh republik bivše v posameznih morskih območjih. Slovenija vztraja na dejstvu, da določitev meje, ne sme posegati v njegove temeljne pravice, ki v času nekdanje SFRJ, še posebej prost dostop do mednarodnih voda. povpraševanje v Sloveniji je še toliko bolj upravičena, ker ohranitev njegove zgodovinske pravice na noben način ne posega v pravice, Hrvaška. enostransko določitev meje vzdolž srednjo linijo Piranskega zaliva Hrvaška onemogoča, da bi Sloveniji od ohranjanje pravic, ki jih je v nekdanji SFRJ, obenem pa prinaša nobene dodane vrednosti, da Hrvaška.
Zgodovinski pritrditev Piranskega zaliva in obale do mesta Piran, Slovenija je, kar potrjuje že od 13. stoletja. V času SFRJ, Piranski zaliv je imelo status notranjih morskih voda in je v celoti upravlja slovenski organi (upravna pooblastila, policijski nadzor). Po letu 1991 Hrvaška je bil težaven, da spor, to zgodovinsko prilogo. Po letu 2000, je uvedla novo ime "Savudrijska vala" za Piranski zaliv
stališč Slovenije glede mejnega vprašanja s Hrvaška in Hrvaška pristopnih pogajanjih
V procesu vključevanja Hrvaška v EU, je Slovenija opozoriti, da so mnogi dokumenti, ki Hrvaška določa dokazilo o sprejemanju pravnega reda EU vsebujejo enostransko določeno mejo. Slovenija poudarja, da v skladu z mednarodnim pravom, Slovenija in Hrvaška zavezali v svojih ustavnih dokumentih upoštevati meje status kot se uporabljajo na dan njihove razglasitve neodvisnosti, in sicer 25. junija 1991 (načelo uti possidetis). Ista obveza je bila ponovljena v izjavi o izogibanju incidentom, ki sta državi podpisali v Brionih dne 10. junija 2005. Glede pristopnega procesa, Hrvaška ni upoštevala to zavezo. Slovenija ne bi omogočila, da Hrvaška še dodatno utrditi, v pristopnem procesu, svoje stališče v zvezi s potekom državne meje v škodo Slovenije in v nasprotju s sporazumom o spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991
stališč Slovenije glede mejnega vprašanja s Hrvaška
V svojih ustavnih dokumentih, Slovenija in Hrvaška zavezali, da spoštujejo meje stanje na dan datuma razglasitve neodvisnosti, tj 25. junija 1991. Potek meje med obema državama ni bila sporazumno določena ali opredeljena, bodisi na kopnem ali na morju.
Slovenija nima teritorialnega pretenzije do Hrvaška. To samo želi ohraniti suverenih pravic, da je imela kot ena od obalnih republik nekdanje SFRJ 25. junija 1991, z dnem razglasitve neodvisnosti. Neposredni teritorialni stik z odprtega morja v Jadranu je ena od njenih temeljnih suverenih pravic na morju.
Po Hrvaška enostransko uvedla vprašanje meje v pristopnem procesu EU je morala Slovenija izraziti zadržke glede odpiranja in začasno zapiranje pogajalskih poglavij, ki vsebujejo hrvaški predsodki do meje, tj prejudicirajo potek meje v nasprotju z načelom spoštovanja status quo na dan 25. junija 1991, s čimer se zaščiti svojih vitalnih nacionalnih interesov.
Slovenija je zelo sodelovanja pri iskanju rešitve glede meje predsodkov. V januarju 2009 je Slovenija pozdravlja pobudo evropski komisar za širitev Olli Rehn za rešitev mejnega vprašanja in omogočilo EU pristopnih pogajanjih Hrvaška še naprej. Žal, junija 2009 Hrvaška izstopila iz procesa pod vodstvom komisarja Rehn.
Dne 31. julija 2009, slovenski premier Borut Pahor in nove hrvaške vlade Jadranka Kosor srečali prvič. So dosegle dogovor o okviru, ki bi lahko privedla do rešitve vprašanja obremenjevanja obeh držav - nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaška v EU z odpravo predsodkov Hrvaška in reševanje mejnega spora. Po srečanju, dialog nadaljeval med ministri za zunanje zadeve z namenom najti win-win rešitev. Tiho diplomacijo v izboljšanje Vzdušje je bilo pri delu.
Novo vzdušje in na novo spet potiska med obema stranema, in še posebej med Sogovornika sta, pripeljalo do sporazuma z dne 11. septembra 2009 v Ljubljani.
Predsednikov vlad dosegli dogovor o dveh ciljev. Prvič, na pristopna pogajanja z EU do nadaljevanje Hrvaška s reševanja vprašanja predsodkov, in drugič, o rešitvi mejnega spora z omogočanjem EU.
Na ta dan je hrvaški premier prijavljeni v pismu švedsko predsedstvo, da noben dokument v hrvaškem pristopna pogajanja z EU vpliva na končni rešitvi mejnega spora med Hrvaška in Slovenija. To velja za vse dokumente in stališča, tako pisna kot ustna, ki ga Republika Hrvaška. Poleg tega noben dokument ali dejanje, ki po datumu 25 se junij 1991 priznati pravnega pomena za naloge Vsako arbitražno sodišče, ali katerega koli drugega postopka v zvezi z rešitve mejnega spora, in ne more na noben način, ne vplivajo na izid proces.
Na Medvladni konferenci o pristopu k EU s Hrvaška 2. oktobra 2009, Slovenija umaknil svoje pridržke o enajstih pogajalskih poglavij, ki vsebujejo predsodkov, ki si prizadevajo sporazum med slovenskim in hrvaškim predsednikom vlade od 11. septembra 2009.
Hkrati so se pogajanja o sporazumu arbitraža nadaljuje na podlagi zadnjega predloga komisarja Rehna z dne 15. junija 2009 v prisotnosti švedskega predsedstva EU in komisar Rehn.
Slovenski in hrvaški premier podpisala sporazum o arbitraži med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaška 4. novembra v Stockholmu, ki se kažejo v švedski premier Reinfeldt je predsedovanje Evropski uniji.
Vlade se odločil za rešitev mejnega spora s sodelovanjem neodvisna tretja stranka, z namenom doseči pravično rešitev, ki bi upoštevali vitalni interes obeh držav.
Slovenska vlada meni, da arbitražni sporazum je dober sporazum, ki temelji na prenovljeni zaupanja med dvema državama in s pogajanji v dobri veri.
Podpis sporazuma arbitraži predstavlja pomemben korak na poti do končnega rešitev dolgotrajnega mejnega spora med obema državama.
Glede na to, da oddajo arbitražnega sodišča je obvezujoča za obe strani, z začetkom veljavnosti (ratifikacija) sporazuma arbitraži bi zagotovila končno rešitev mejnega spora in s tem takoj imel pomemben učinek na razbremenitev dvostranskih odnosov.
Slovenija meni, da bi reševanje mejnih vprašanj med Slovenija in Hrvaška poslali pomembno sporočilo za države Zahodnega Balkana, da je hitrost njihovega pristopnega procesa EU je odvisen tudi od prizadevanja za rešitev odprtih vprašanj, vključno z mejnimi vprašanji.
17. novembra je slovenska vlada sprejela predlog zakona o ratifikaciji sporazuma arbitraži in ga predloži parlamentu. Hkrati je vlada poslala arbitražni sporazum, za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče bo obravnavala predlog z absolutno prednost.
V odgovor na enostransko izjavo Hrvaška je od 9. novembra, Slovenija je 20. novembra izdala enostransko izjavo, da se v postopku sklenitve sporazuma arbitraži ni nikoli strinjal z vsebino enostransko izjavo Hrvaška in da meni, da so hrvaške izjave, kakor je nesprejemljivo in brez kakršnega koli učinka za arbitražni sporazum. Deklaracija vsebuje tudi izjavo, da je naloga arbitražnega sodišča je določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtem morju (spoj Slovenije na odprtem morju).
Vlada Republike Slovenije, s podporo vseh koalicijskih strank, in predsednik vlade osebno, je v celoti zavezala, da bo še naprej odločno podpirajo sporazum. V obdobju do ratifikacije, intenzivno razpravo, ki vključuje tudi širši javnosti, je bilo pričakovano.
Dne 19. aprila, je državni zbor ratificiral sporazum o arbitraži z glasovi 48 navzočih poslancev za vladne koalicije in nacionalnih poslancev manjšin, ovirajo opozicijskih strank SDS, SLS in SNS. 26. aprila, 86 poslancev državnega zbora je podal zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražni sporazum. 3. maja je državni zbor sklenil, da bo referendum potekal 6. junija 2010. Referendumsko vprašanje je, kot sledi: "Ali se strinjate, da Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaška ga je sprejel Državni zbor 19. aprila 2010 bi moral začeti veljati?"
Leto po razglasitvi izida referenduma, Parlament ne sme sprejeti odločitve v nasprotju z rezultati glasovanja. To pomeni, da če se sporazum ne dobi večinsko podporo na referendumu, je rešitev za vprašanje meje bo v prihodnje, premeščena zaradi formalne in še posebej iz političnih razlogov, za nedoločen čas. Če se državljani potrdili soglasje, izbor petih članov arbitražnega sodišča in priprava memoranduma z vsemi argumenti, da bo Slovenija predložila kot zaščito svojih interesov v postopku Arbitraža se bo začel.
Ne pozobite če te ZA ka samo na Hotizi zgibimo 800 hektarov zemlje kere bote PRODALI HRVOTOM KE PA ŠE JE RAZKRIŽJE in ostala nedorečena meja...??'
Zato pamet v roke pa na hitro preštiderejte zgodovino do nedele še mote cejt pa te OBKROŽITE PROTI ka nete lastne dece meli za hlopce hrvatom.
Teko glete ka nas ne prodate hrvotom potli na stora leta pa te modruvali kak ste slovenijo rešili ker ste ne dobro obkrožili na listeki,dejte se v kožo tistih kerim so že hrvati na dvori pa je slovenska zemla samo so naši v parlameti dugo spali pa so jo ovi že zakoličili med totim cejtom, hrvoti so na 3 leto po samoosvojitvi začeli delati mejo mi pa smo do zej čakali ker se gospoda ki to hodi na morje pa mo tam vikede ne štela jim zameriti ka bi jim rekli to je našo to je vašo bomo že.Meni se vidi ka je ene tu stroh ka bi jim že za por let hrvoti na dvori bili za to bi obkrožili za nas pa ko j.e.b.e.
stajerc13 je napisal/a: se strijan z Efofom in Kokoton...
gdo smo mi šli v EU nas je Italija blokirala in smo mogli ustavo spremeniti zaradi tega...bi bija red ka tudi Hrčeki ke spremenijo...neven zake stalno mi moremo popuščati,,,se mi zdi ka bi naša vloda po vsoj sili štela ka zgibimo vse tisto ke je za Jugo bilo našo oziroma ke so naši organi nadzirali...lehko samo poven ka je večina lidi kere poznan istega mišleja tu na primorsken...vse tisti ali kere poznan ali pa ki za šankon na vuha vlečen...
bojše je ka stanje ostone takšno kak je pa ne se Hrvoti potegnejo pret na tisti kunec kje je bila kopenska meje še za Jugo,,,preveč so ze tiho na Hrvaški stroni že to bi van moglo dati znake ka neke ne štima...jaz sen definitivno-PROTI...
se mi nič sten ne zgibimo..ostalo bo kak je ze,,,in de priša den kdo bo Hrvaška vidla ka more pač podreti mejni prehod na Sečovljah in ga meknoti na vrh do kamnoloma,,tan je meja pret bila,,še jaz se tega spotin kdo sen leta 1980 priša na obalo živet...toto situacijo nan je pa Pahor zakuha,,podpisa je sporazum z Kosoerko brez posveta parlamenta vse na svojo roko,,ze pa bomo glasovali če bio ke narobe bomo mi krivi un pa nič se de reka so se lidje tak odločili,,nej vlada soma zej to rešuvle to bi ali bilo najbolj pošteno do nos državljonof...nej tudi potlan odgovorja če de ke narobe..nej ga obesijo za jajca se bi si ali to tudi zaslužja...
če nede uspeja toti smo referendum smo pa na istem kak smo ze,,te pa se nej menijo vlode napre...zato bon PROTI glasuva...
Prvo kak prvo, eni nasprotniki ne vejo niti tega, ka sta Kanegra pa Savudrija na hrvaški stroni, kak recimo Kokot. Nadale pa, proviš ka bi ostalo takak je bilo. OK te, tepa se lidje na obeh straneh meje nej dale štükajo pa grdo glejajo še 20 ali 30 let. Tak delajo butli, pametni lidje pa se vsedejo za mizo pa zmenijo; či pa se dvo nemreta zmeniti pa pistita ka pravično razsodi nešče tretji.
Zakej vsi nasprotniki sporazuma ne dote alternativne rešitve? Zake je Janša ne rešja vprašanja meje, kda je bija premier, ker je zej namreč nejbole pameten, pa pozna lehke rešitve za tote probleme. Zake pa je te tega že ne rešja??? Fsi samo mislite, ka de Slovenija potegnola krotko, zake pa ne pomislite ka mo mogoče še s ten cilo kej prdobili? Pa za kunec še to: tüdi Hrvoti so masovno bili proti totemi sporazumi, samo uni so pač ne šli na referendum. In keri je proti arbitraži, pač hkrati podpira tiste Hrvote, keri so isto tak proti pa ker isto tak kričijo, ka je večina tega, ke je sporno, jihovega. In zej takši na obeh straneh meje kričijo "to je vse naše" ali pa "sve je to naše". In kak do se te takši zmenili med soboj? Van poven kak? Z vojno!
erof je napisal/a: Teko glete ka nas ne prodate hrvotom potli na stora leta pa te modruvali kak ste slovenijo rešili ker ste ne dobro obkrožili na listeki,dejte se v kožo tistih kerim so že hrvati na dvori pa je slovenska zemla samo so naši v parlameti dugo spali pa so jo ovi že zakoličili med totim cejtom, hrvoti so na 3 leto po samoosvojitvi začeli delati mejo mi pa smo do zej čakali ker se gospoda ki to hodi na morje pa mo tam vikede ne štela jim zameriti ka bi jim rekli to je našo to je vašo bomo že.Meni se vidi ka je ene tu stroh ka bi jim že za por let hrvoti na dvori bili za to bi obkrožili za nas pa ko j.e.b.e.
Jas osebno se v nobenen primeri nen počütja krivo, kej koli bon obkroža pa kej koli de na referendumi izglasüvano. Krivi so lehko samo naši politiki, ki se tak dugo kcoj k temi sprovlajo pa še zej se nemrejo odločiti ali bi se osrali ali poscali.
Nan pa je pač bilo to naloženo, ka zej gremo na referendum, pret ten pa en mesec pranja možgonov z ene pa drüge strani, či čemo al ne.
Gvišno je bojše, dere se sosidi med soboj hecajo, kak te dere se kregajo...
Nesen pa glih gvišen, ka je tota tema primerna za hecaje. Konec koncof se gre za našo zemlo, za našo morje in za naš opstoj. Kak do toga priti je že drügo pitaje, na kerega bi mogli nejti odgovor strokovjoki, ne pa ka so bremen odločitve zvrnoli na narod, keri v veki večini nema pojma za kej se sploh gre in bode se odločja na podlagi političnega prepričaja in simpatij, ne pa na podlagi treznega razmisleka...
Či mene pitate, že kumej čokan nedele, ka de se že ednok hejalo tota brezvezna pisarija pa prepričovaje. Mene še je do gnes ne nobeden prepriča, ka je dobro opkrožiti ZA, pa ne PROTI. Zavolo toga na referendum ne namenin iti, ker se enostavno nečen odločiti za nekej, v kej sen ne prepričani.
Pepek z brega je napisal/a:
Gvišno je bojše, dere se sosidi med soboj hecajo, kak te dere se kregajo...
Nesen pa glih gvišen, ka je tota tema primerna za hecaje. Konec koncof se gre za našo zemlo, za našo morje in za naš opstoj. Kak do toga priti je že drügo pitaje, na kerega bi mogli nejti odgovor strokovjoki, ne pa ka so bremen odločitve zvrnoli na narod, keri v veki večini nema pojma za kej se sploh gre in bode se odločja na podlagi političnega prepričaja in simpatij, ne pa na podlagi treznega razmisleka...
Či mene pitate, že kumej čokan nedele, ka de se že ednok hejalo tota brezvezna pisarija pa prepričovaje. Mene še je do gnes ne nobeden prepriča, ka je dobro opkrožiti ZA, pa ne PROTI. Zavolo toga na referendum ne namenin iti, ker se enostavno nečen odločiti za nekej, v kej sen ne prepričani.
gledni pepek ti si tak kak jas patrijot keri ne skrivle tega in to se na kilometre vidi.
jaz sen takoj bija siguren ka boš ti PROTI sporazumi neglede na to ka si v radgonsken okraji v SD.
In to se mi vidi ka ena stranka nima na tebe fpliva pa ka po svoji glovi razmišlaš.
Ni pa dobro ka ne greš na referendum, bor idi pa obrokoži PROTI ali pa ZA, najslabša izbira je ka sploh ne greš.
treznega raymisleka itak nede, ki de še dosti alkohola v nas po sobotni noči tak ka niše od nos nede trezno obkrožuva listeke.
ja provim ka fsi keri berete toti forum, idite glasuvat po vaši lastni presoji. ne poslušajte politikof!
nema veze levo, desno, pahor,janša, kresalka pa podobno.
Pa toti politiki so vedno bol smešni. Prešji den so po Prešernoven trgi skokali ZA, gnes pa na drügen trgu skočejo PROTI, Zborovanje proti arbitražnemu sporazumu
Te pa si narod nej misli, kej nej v nedelo obkroži? Narod je že čist zmešani od totega referenduma.
kak ti lehko obečaš narodi kaj bomo dobili pred arbitraži?
keri to lehko zagarantira
noben
to je larifari teko ka to skoz grep potli pa ka bo bo, jas ne verjen kak pahorovec guči ka mo mi vse to dobili po jegovih besedah mi fse dobimo hrvoti pa nič. ja glih de ena komisija tak naredla ka de nan ugodila fse.
hrvoti so tiho kak miši tu nekaj smrdi. zato pa mi smrdi toto podpiraje
arbitraže kar tak.
Kokot je ftič, ki vidi tak daleč, kak se vidi s küpa gnoja na keren kikiriče. Polek tega pa kikiriče samo küran za kere se ve, ka neso grozno pametne. Kokot (mislin ftič) mo fso pravico, ka jih bidi, roši no natirovle.
To pa ne pomeni, ka kokot (mislin na moško küro) lehko natirovle druge ftiče. Kokot lehko kikiriče klak un ve, pa na svojen küpi gnoja. Ka pa do delale drüge küre, ki niso z jegovega dvora ga nič ne briga.
Kokot (ki je ne ftič) lehko reče, ka je un PROTI, nema pa pravice, ka na totih straneh drüge podgučovle naj neso ZA!
Tak....rešeno....še por let pa mo meli mir pred totin napucovajon politikov. Sen si tuhtala kak se lepo vidi kakše plitke lidi momo v parlamenti ka se nemrejo v¨kuper spraviti pa pametno odločiti pri takših stvareh. Te pa peneze vün mečejo zavolo jihove gluposti.....keko liden bi se lehko s ten pomogalo
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MILAN četrtek, 3. junij 2010 ob 17:31
erof četrtek, 3. junij 2010 ob 17:36
Mi smo najboljša država na svetu:
- moški so pri šankih-
- ženske na telefonih
- otroci so na ekstaziju in ganđi
- umetniki na ganđi in koki
- zgube na koki in heroinu
- duhovniki na otrocih
- politiki na psih
- in hrvati na naši zemji
erof četrtek, 3. junij 2010 ob 18:36
Transfernih cen in s Konvencijo o arbitraži
EU Konvencija o arbitraži določa postopek za reševanje sporov, kjer pride do dvojnega obdavčevanja med podjetji iz različnih držav članic, ki so posledica zvišanje dobička podjetja ene države članice. Medtem ko je večina dvostranske dvojnemu obdavčevanju pogodbe vsebujejo določbo, ki ustreza navzdol preračunom dobička povezanih zadevnih podjetij, ne nalagajo zavezujoče obveznosti držav pogodbenic za odpravo dvojnega obdavčevanja.
Konvencija predvideva odpravo dvojnega obdavčevanja s sporazumom med državami pogodbenicami, vključno z, če je potrebno, s sklicevanjem na mnenje neodvisnega svetovalnega organa. Konvencija s tem izboljšuje pogoje za čezmejne dejavnosti na notranjem trgu.
Za pojasnila v zvezi z nekaterimi praktičnimi vidiki konvencije, glej tudi "Kodeks ravnanja za učinkovito izvajanje Konvencije o arbitraži in revidiranega Kodeksa ravnanja.
Ozadje
Poreklo Konvencija o arbitraži je bila 1976 predlog Komisije za direktivo o odpravi dvojnega obdavčevanja v primeru prenosov dobičkov med povezanimi podjetji v različnih državah članicah (Uradni list C 301 z dne 21. decembra 1976) in Belo knjigo iz leta 1985 o dokončanje notranjega trga.
Po dolgih pogajanjih v Svetu, predlog Komisije je bil preoblikovati iz direktive v medvladni konvenciji in je bil podpisan 23. julija 1990 (Konvencije 90/436/EGS o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij, Uradni list L 225 z dne 20/08/1990, str 10).
vpis Konvencija o arbitraži ne začne veljati, in razširitve
Konvencija o arbitraži je bila v veljavi od 1. januarja 1995 do 31. decembra 1999 za začetno obdobje petih let. Nekaj mesecev pred iztekom prvega petletnega obdobja izvajanja Konvencije o arbitraži, je Svet sprejel protokol h Konvenciji o arbitraži, ki predvideva avtomatično podaljšanje konvencije obdobja petih let, razen če država pogodbenica nasprotuje. Ta protokol z dne 25. maja 1999 spreminja Konvencijo z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (Uradni list C 202, 16/07/99). Ta protokol je bil, kljub svoji pravočasno podpisa, samo ratificiralo vseh 15 držav članic leta 2004 in Konvencija o arbitraži ponovno začel veljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2000, v 1. novembra 2004.
Skeptičen glede sporazuma Slovenija-Hrvaška Arbitraža
Arbitražo, Anti-suit o sodnih odredbah ter uredba Bruselj: Zadeva C-
erof četrtek, 3. junij 2010 ob 18:49
Hrvaška, Slovenija podpiše mejni sporazum o arbitraži
Zatiranju arbitraže in veljavnost arbitražne dogovore
Še en udarec - anti-suit sodne odredbe v podporo arbitraži sporazumov v Evropski uniji
Vprašanje meje med Slovenija in Hrvaška (maj 2010)
Vprašanje meje med Slovenija in Hrvaška (maj 2010)
Maj 2010
Vprašanje meje med Slovenija in Hrvaška(63 K
Po njihovi razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991, Slovenija in Hrvaška s sedežem kopensko mejo med njunima državama na podlagi nekdanje meje med obema jugoslovanskih republik. Meje med republikami, ki sestavljajo Socialistične federativne republike Jugoslavije niso bile opredeljene s posebnim zakonom, ampak z ustrezno razlago aktov, določitev delitvi upravnih in sodnih pristojnosti med republikami. Ni bilo morske meje med republikami nekdanje SFRJ. Nezdružljivost različnih pravnih predpisov in praks, posredno določitev meje med Slovenija in Hrvaška v času SFRJ, je temeljni vir nesoglasja v zvezi z državno mejo.
Kopenska meja
Slovenija ostaja pri stališču, da je kopenska meja obstaja, vendar pa seveda ni bilo sporazumno ugotovljena. Med meje je načeloma opredeljeno v kataster, ki je bila, pa niso usklajeni v nekaterih oddelkih na dan razglasitve neodvisnosti. Obstajali so tudi področja, na katerih delitev izvajanja pooblastil, niso sledile katastrske meje, ker slednji ni bil skladen z vsakdanjih življenjskih situacijah. Takšen položaj prevladuje rek potek, ki je spremenila po osnovni geodetski v 19. stoletju (npr. Muri). V nekaterih primerih, nove meje ni sledila dosledno obstoječe meje, kar je povzročilo razlike (primer Dragonje: na delitev Istrske županije v dveh sodnih okrajev v času Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1948), je bilo predvideno, da bi meje teči po naravni meji - Dragonje, ki je bil v nasprotju z uveljavljeno delitev drugih upravnih pooblastil in brez vsebinskih razlogov.
Dogovor o meji na kopnem, bi torej zahtevalo objektivne upoštevanje stanja na dan 25. junija 1991, ki so podlaga za določitev linijo, ki bi najbolj celovito odraža razmejitev tistega časa.
Slovenija ugotavlja, da po letu 1991, je Hrvaška poskušala z enostranskimi ukrepi za ustvarjanje pogojev, tako formalno in v praksi, ki bi potrdile njeno dojemanje potek meje. Pri tem se uporabljajo selektivno, različna merila za določitev meje na različnih oddelkih glede na to, določenega merila se je v svojo korist, hkrati pa se prilagajati druga merila glede na njene potrebe.
Primeri:
* Ugotovi katastra in zemljiške knjige za 113ha zemljišč ob Dragonji, ki je bil prvotno registriran kot del katastrske občine Sečovlje, Republika Slovenija;
* Kljub protestom Republike Slovenije, je podjetje zgradilo objekt v začasni mejni prehod "Plovanija" na spornem ozemlju, ki ga Dragonja;
* Ugotovi, kataster za 207ha zemljišč na desnem bregu reke Mure, ki je bil na začetku vključen v slovenskem katastru (različnih katastrskih občinah).
Morska meja
V nasprotju s kopenska meja (kataster), je pomorska meja med republikami nekdanje SFRJ ni bila nikoli dokazana. Je šlo za eno teritorialno morje SFRJ. Zato Slovenija meni, da je pomorska meja med Slovenija in Hrvaška še niso določene.
Slovenija je v prid opredelitvi pomorskega meje, ob upoštevanju upravnih in drugih pristojnosti, ki jih ustrezni organi obeh republik bivše v posameznih morskih območjih. Slovenija vztraja na dejstvu, da določitev meje, ne sme posegati v njegove temeljne pravice, ki v času nekdanje SFRJ, še posebej prost dostop do mednarodnih voda. povpraševanje v Sloveniji je še toliko bolj upravičena, ker ohranitev njegove zgodovinske pravice na noben način ne posega v pravice, Hrvaška. enostransko določitev meje vzdolž srednjo linijo Piranskega zaliva Hrvaška onemogoča, da bi Sloveniji od ohranjanje pravic, ki jih je v nekdanji SFRJ, obenem pa prinaša nobene dodane vrednosti, da Hrvaška.
Zgodovinski pritrditev Piranskega zaliva in obale do mesta Piran, Slovenija je, kar potrjuje že od 13. stoletja. V času SFRJ, Piranski zaliv je imelo status notranjih morskih voda in je v celoti upravlja slovenski organi (upravna pooblastila, policijski nadzor). Po letu 1991 Hrvaška je bil težaven, da spor, to zgodovinsko prilogo. Po letu 2000, je uvedla novo ime "Savudrijska vala" za Piranski zaliv
stališč Slovenije glede mejnega vprašanja s Hrvaška in Hrvaška pristopnih pogajanjih
V procesu vključevanja Hrvaška v EU, je Slovenija opozoriti, da so mnogi dokumenti, ki Hrvaška določa dokazilo o sprejemanju pravnega reda EU vsebujejo enostransko določeno mejo. Slovenija poudarja, da v skladu z mednarodnim pravom, Slovenija in Hrvaška zavezali v svojih ustavnih dokumentih upoštevati meje status kot se uporabljajo na dan njihove razglasitve neodvisnosti, in sicer 25. junija 1991 (načelo uti possidetis). Ista obveza je bila ponovljena v izjavi o izogibanju incidentom, ki sta državi podpisali v Brionih dne 10. junija 2005. Glede pristopnega procesa, Hrvaška ni upoštevala to zavezo. Slovenija ne bi omogočila, da Hrvaška še dodatno utrditi, v pristopnem procesu, svoje stališče v zvezi s potekom državne meje v škodo Slovenije in v nasprotju s sporazumom o spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991
stališč Slovenije glede mejnega vprašanja s Hrvaška
V svojih ustavnih dokumentih, Slovenija in Hrvaška zavezali, da spoštujejo meje stanje na dan datuma razglasitve neodvisnosti, tj 25. junija 1991. Potek meje med obema državama ni bila sporazumno določena ali opredeljena, bodisi na kopnem ali na morju.
Slovenija nima teritorialnega pretenzije do Hrvaška. To samo želi ohraniti suverenih pravic, da je imela kot ena od obalnih republik nekdanje SFRJ 25. junija 1991, z dnem razglasitve neodvisnosti. Neposredni teritorialni stik z odprtega morja v Jadranu je ena od njenih temeljnih suverenih pravic na morju.
Po Hrvaška enostransko uvedla vprašanje meje v pristopnem procesu EU je morala Slovenija izraziti zadržke glede odpiranja in začasno zapiranje pogajalskih poglavij, ki vsebujejo hrvaški predsodki do meje, tj prejudicirajo potek meje v nasprotju z načelom spoštovanja status quo na dan 25. junija 1991, s čimer se zaščiti svojih vitalnih nacionalnih interesov.
Slovenija je zelo sodelovanja pri iskanju rešitve glede meje predsodkov. V januarju 2009 je Slovenija pozdravlja pobudo evropski komisar za širitev Olli Rehn za rešitev mejnega vprašanja in omogočilo EU pristopnih pogajanjih Hrvaška še naprej. Žal, junija 2009 Hrvaška izstopila iz procesa pod vodstvom komisarja Rehn.
Dne 31. julija 2009, slovenski premier Borut Pahor in nove hrvaške vlade Jadranka Kosor srečali prvič. So dosegle dogovor o okviru, ki bi lahko privedla do rešitve vprašanja obremenjevanja obeh držav - nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaška v EU z odpravo predsodkov Hrvaška in reševanje mejnega spora. Po srečanju, dialog nadaljeval med ministri za zunanje zadeve z namenom najti win-win rešitev. Tiho diplomacijo v izboljšanje Vzdušje je bilo pri delu.
Novo vzdušje in na novo spet potiska med obema stranema, in še posebej med Sogovornika sta, pripeljalo do sporazuma z dne 11. septembra 2009 v Ljubljani.
Predsednikov vlad dosegli dogovor o dveh ciljev. Prvič, na pristopna pogajanja z EU do nadaljevanje Hrvaška s reševanja vprašanja predsodkov, in drugič, o rešitvi mejnega spora z omogočanjem EU.
Na ta dan je hrvaški premier prijavljeni v pismu švedsko predsedstvo, da noben dokument v hrvaškem pristopna pogajanja z EU vpliva na končni rešitvi mejnega spora med Hrvaška in Slovenija. To velja za vse dokumente in stališča, tako pisna kot ustna, ki ga Republika Hrvaška. Poleg tega noben dokument ali dejanje, ki po datumu 25 se junij 1991 priznati pravnega pomena za naloge Vsako arbitražno sodišče, ali katerega koli drugega postopka v zvezi z rešitve mejnega spora, in ne more na noben način, ne vplivajo na izid proces.
Na Medvladni konferenci o pristopu k EU s Hrvaška 2. oktobra 2009, Slovenija umaknil svoje pridržke o enajstih pogajalskih poglavij, ki vsebujejo predsodkov, ki si prizadevajo sporazum med slovenskim in hrvaškim predsednikom vlade od 11. septembra 2009.
Hkrati so se pogajanja o sporazumu arbitraža nadaljuje na podlagi zadnjega predloga komisarja Rehna z dne 15. junija 2009 v prisotnosti švedskega predsedstva EU in komisar Rehn.
Slovenski in hrvaški premier podpisala sporazum o arbitraži med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaška 4. novembra v Stockholmu, ki se kažejo v švedski premier Reinfeldt je predsedovanje Evropski uniji.
Vlade se odločil za rešitev mejnega spora s sodelovanjem neodvisna tretja stranka, z namenom doseči pravično rešitev, ki bi upoštevali vitalni interes obeh držav.
Slovenska vlada meni, da arbitražni sporazum je dober sporazum, ki temelji na prenovljeni zaupanja med dvema državama in s pogajanji v dobri veri.
Podpis sporazuma arbitraži predstavlja pomemben korak na poti do končnega rešitev dolgotrajnega mejnega spora med obema državama.
Glede na to, da oddajo arbitražnega sodišča je obvezujoča za obe strani, z začetkom veljavnosti (ratifikacija) sporazuma arbitraži bi zagotovila končno rešitev mejnega spora in s tem takoj imel pomemben učinek na razbremenitev dvostranskih odnosov.
Slovenija meni, da bi reševanje mejnih vprašanj med Slovenija in Hrvaška poslali pomembno sporočilo za države Zahodnega Balkana, da je hitrost njihovega pristopnega procesa EU je odvisen tudi od prizadevanja za rešitev odprtih vprašanj, vključno z mejnimi vprašanji.
17. novembra je slovenska vlada sprejela predlog zakona o ratifikaciji sporazuma arbitraži in ga predloži parlamentu. Hkrati je vlada poslala arbitražni sporazum, za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče bo obravnavala predlog z absolutno prednost.
V odgovor na enostransko izjavo Hrvaška je od 9. novembra, Slovenija je 20. novembra izdala enostransko izjavo, da se v postopku sklenitve sporazuma arbitraži ni nikoli strinjal z vsebino enostransko izjavo Hrvaška in da meni, da so hrvaške izjave, kakor je nesprejemljivo in brez kakršnega koli učinka za arbitražni sporazum. Deklaracija vsebuje tudi izjavo, da je naloga arbitražnega sodišča je določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtem morju (spoj Slovenije na odprtem morju).
Vlada Republike Slovenije, s podporo vseh koalicijskih strank, in predsednik vlade osebno, je v celoti zavezala, da bo še naprej odločno podpirajo sporazum. V obdobju do ratifikacije, intenzivno razpravo, ki vključuje tudi širši javnosti, je bilo pričakovano.
Dne 19. aprila, je državni zbor ratificiral sporazum o arbitraži z glasovi 48 navzočih poslancev za vladne koalicije in nacionalnih poslancev manjšin, ovirajo opozicijskih strank SDS, SLS in SNS. 26. aprila, 86 poslancev državnega zbora je podal zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražni sporazum. 3. maja je državni zbor sklenil, da bo referendum potekal 6. junija 2010. Referendumsko vprašanje je, kot sledi: "Ali se strinjate, da Zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaška ga je sprejel Državni zbor 19. aprila 2010 bi moral začeti veljati?"
Leto po razglasitvi izida referenduma, Parlament ne sme sprejeti odločitve v nasprotju z rezultati glasovanja. To pomeni, da če se sporazum ne dobi večinsko podporo na referendumu, je rešitev za vprašanje meje bo v prihodnje, premeščena zaradi formalne in še posebej iz političnih razlogov, za nedoločen čas. Če se državljani potrdili soglasje, izbor petih članov arbitražnega sodišča in priprava memoranduma z vsemi argumenti, da bo Slovenija predložila kot zaščito svojih interesov v postopku Arbitraža se bo začel.
Ne pozobite če te ZA ka samo na Hotizi zgibimo 800 hektarov zemlje kere bote PRODALI HRVOTOM KE PA ŠE JE RAZKRIŽJE in ostala nedorečena meja...??'
Zato pamet v roke pa na hitro preštiderejte zgodovino do nedele še mote cejt pa te OBKROŽITE PROTI ka nete lastne dece meli za hlopce hrvatom.
erof četrtek, 3. junij 2010 ob 19:06
Teko glete ka nas ne prodate hrvotom potli na stora leta pa te modruvali kak ste slovenijo rešili ker ste ne dobro obkrožili na listeki,dejte se v kožo tistih kerim so že hrvati na dvori pa je slovenska zemla samo so naši v parlameti dugo spali pa so jo ovi že zakoličili med totim cejtom, hrvoti so na 3 leto po samoosvojitvi začeli delati mejo mi pa smo do zej čakali ker se gospoda ki to hodi na morje pa mo tam vikede ne štela jim zameriti ka bi jim rekli to je našo to je vašo bomo že.Meni se vidi ka je ene tu stroh ka bi jim že za por let hrvoti na dvori bili za to bi obkrožili za nas pa ko j.e.b.e.
erof četrtek, 3. junij 2010 ob 19:33
Janša: Ne bomo podprli vstopa Hrvaške v EU, dokler ne bo rešeno vprašanje meje
Almanah četrtek, 3. junij 2010 ob 20:07
kokot opet kokodajsaš na pamet.....
Samo enkrat sen meja stranko.
Pa še to sen na lep način odiša, tak kak sen priša.
Osta sen na leven poli in tam bom, ker me janša preveč na hitlerja spomija...ke pa je ovi skuha pa se zno.
Legionar četrtek, 3. junij 2010 ob 20:15
stajerc13 je napisal/a:
Nadale pa, proviš ka bi ostalo takak je bilo. OK te, tepa se lidje na obeh straneh meje nej dale štükajo pa grdo glejajo še 20 ali 30 let. Tak delajo butli, pametni lidje pa se vsedejo za mizo pa zmenijo; či pa se dvo nemreta zmeniti pa pistita ka pravično razsodi nešče tretji.
In zej takši na obeh straneh meje kričijo "to je vse naše" ali pa "sve je to naše". In kak do se te takši zmenili med soboj? Van poven kak? Z vojno! 
se strijan z Efofom in Kokoton...
gdo smo mi šli v EU nas je Italija blokirala in smo mogli ustavo spremeniti zaradi tega...bi bija red ka tudi Hrčeki ke spremenijo...neven zake stalno mi moremo popuščati,,,se mi zdi ka bi naša vloda po vsoj sili štela ka zgibimo vse tisto ke je za Jugo bilo našo oziroma ke so naši organi nadzirali...lehko samo poven ka je večina lidi kere poznan istega mišleja tu na primorsken...vse tisti ali kere poznan ali pa ki za šankon na vuha vlečen...
bojše je ka stanje ostone takšno kak je pa ne se Hrvoti potegnejo pret na tisti kunec kje je bila kopenska meje še za Jugo,,,preveč so ze tiho na Hrvaški stroni že to bi van moglo dati znake ka neke ne štima...jaz sen definitivno-PROTI...
se mi nič sten ne zgibimo..ostalo bo kak je ze,,,in de priša den kdo bo Hrvaška vidla ka more pač podreti mejni prehod na Sečovljah in ga meknoti na vrh do kamnoloma,,tan je meja pret bila,,še jaz se tega spotin kdo sen leta 1980 priša na obalo živet...toto situacijo nan je pa Pahor zakuha,,podpisa je sporazum z Kosoerko brez posveta parlamenta vse na svojo roko,,ze pa bomo glasovali če bio ke narobe bomo mi krivi un pa nič se de reka so se lidje tak odločili,,nej vlada soma zej to rešuvle to bi ali bilo najbolj pošteno do nos državljonof...nej tudi potlan odgovorja če de ke narobe..nej ga obesijo za jajca se bi si ali to tudi zaslužja...
če nede uspeja toti smo referendum smo pa na istem kak smo ze,,te pa se nej menijo vlode napre...zato bon PROTI glasuva...
Prvo kak prvo, eni nasprotniki ne vejo niti tega, ka sta Kanegra pa Savudrija na hrvaški stroni, kak recimo Kokot.
Zakej vsi nasprotniki sporazuma ne dote alternativne rešitve? Zake je Janša ne rešja vprašanja meje, kda je bija premier, ker je zej namreč nejbole pameten, pa pozna lehke rešitve za tote probleme. Zake pa je te tega že ne rešja??? Fsi samo mislite, ka de Slovenija potegnola krotko, zake pa ne pomislite ka mo mogoče še s ten cilo kej prdobili? Pa za kunec še to: tüdi Hrvoti so masovno bili proti totemi sporazumi, samo uni so pač ne šli na referendum. In keri je proti arbitraži, pač hkrati podpira tiste Hrvote, keri so isto tak proti pa ker isto tak kričijo, ka je večina tega, ke je sporno, jihovega.
kokot četrtek, 3. junij 2010 ob 20:31
Almanah je napisal/a:
kokot opet kokodajsaš na pamet.....
Samo enkrat sen meja stranko.
Pa še to sen na lep način odiša, tak kak sen priša.
Osta sen na leven poli in tam bom, ker me janša preveč na hitlerja spomija...ke pa je ovi skuha pa se zno.
nesen nič slabega misla , samo mi se razkurija malo s svojin odgovoron
kokot četrtek, 3. junij 2010 ob 20:33
šoder je napisal/a:
kokot je skrivni adut za županskega kandidata
tak je almanah, ti boš pa mi podžupan pa na sejah po noven mo točili vino namesto vode ka do svetniki pijani od čmige.
Dejan četrtek, 3. junij 2010 ob 20:34
erof je napisal/a:
Teko glete ka nas ne prodate hrvotom potli na stora leta pa te modruvali kak ste slovenijo rešili ker ste ne dobro obkrožili na listeki,dejte se v kožo tistih kerim so že hrvati na dvori pa je slovenska zemla samo so naši v parlameti dugo spali pa so jo ovi že zakoličili med totim cejtom, hrvoti so na 3 leto po samoosvojitvi začeli delati mejo mi pa smo do zej čakali ker se gospoda ki to hodi na morje pa mo tam vikede ne štela jim zameriti ka bi jim rekli to je našo to je vašo bomo že.Meni se vidi ka je ene tu stroh ka bi jim že za por let hrvoti na dvori bili za to bi obkrožili za nas pa ko j.e.b.e.
Jas osebno se v nobenen primeri nen počütja krivo, kej koli bon obkroža pa kej koli de na referendumi izglasüvano. Krivi so lehko samo naši politiki, ki se tak dugo kcoj k temi sprovlajo pa še zej se nemrejo odločiti ali bi se osrali ali poscali.
Nan pa je pač bilo to naloženo, ka zej gremo na referendum, pret ten pa en mesec pranja možgonov z ene pa drüge strani, či čemo al ne.
erof petek, 4. junij 2010 ob 07:49
MILAN petek, 4. junij 2010 ob 08:12
Zanimiv posnetek.
Pepek z brega petek, 4. junij 2010 ob 15:03
Gvišno je bojše, dere se sosidi med soboj hecajo, kak te dere se kregajo...
Nesen pa glih gvišen, ka je tota tema primerna za hecaje. Konec koncof se gre za našo zemlo, za našo morje in za naš opstoj. Kak do toga priti je že drügo pitaje, na kerega bi mogli nejti odgovor strokovjoki, ne pa ka so bremen odločitve zvrnoli na narod, keri v veki večini nema pojma za kej se sploh gre in bode se odločja na podlagi političnega prepričaja in simpatij, ne pa na podlagi treznega razmisleka...
Či mene pitate, že kumej čokan nedele, ka de se že ednok hejalo tota brezvezna pisarija pa prepričovaje. Mene še je do gnes ne nobeden prepriča, ka je dobro opkrožiti ZA, pa ne PROTI. Zavolo toga na referendum ne namenin iti, ker se enostavno nečen odločiti za nekej, v kej sen ne prepričani.
kokot petek, 4. junij 2010 ob 17:29
Pepek z brega je napisal/a:
Gvišno je bojše, dere se sosidi med soboj hecajo, kak te dere se kregajo...
Nesen pa glih gvišen, ka je tota tema primerna za hecaje. Konec koncof se gre za našo zemlo, za našo morje in za naš opstoj. Kak do toga priti je že drügo pitaje, na kerega bi mogli nejti odgovor strokovjoki, ne pa ka so bremen odločitve zvrnoli na narod, keri v veki večini nema pojma za kej se sploh gre in bode se odločja na podlagi političnega prepričaja in simpatij, ne pa na podlagi treznega razmisleka...
Či mene pitate, že kumej čokan nedele, ka de se že ednok hejalo tota brezvezna pisarija pa prepričovaje. Mene še je do gnes ne nobeden prepriča, ka je dobro opkrožiti ZA, pa ne PROTI. Zavolo toga na referendum ne namenin iti, ker se enostavno nečen odločiti za nekej, v kej sen ne prepričani.
gledni pepek ti si tak kak jas patrijot keri ne skrivle tega in to se na kilometre vidi.
jaz sen takoj bija siguren ka boš ti PROTI sporazumi neglede na to ka si v radgonsken okraji v SD.
In to se mi vidi ka ena stranka nima na tebe fpliva pa ka po svoji glovi razmišlaš.
Ni pa dobro ka ne greš na referendum, bor idi pa obrokoži PROTI ali pa ZA, najslabša izbira je ka sploh ne greš.
treznega raymisleka itak nede, ki de še dosti alkohola v nas po sobotni noči tak ka niše od nos nede trezno obkrožuva listeke.
ja provim ka fsi keri berete toti forum, idite glasuvat po vaši lastni presoji. ne poslušajte politikof!
nema veze levo, desno, pahor,janša, kresalka pa podobno.
Dejan petek, 4. junij 2010 ob 17:42
Pa toti politiki so vedno bol smešni. Prešji den so po Prešernoven trgi skokali ZA, gnes pa na drügen trgu skočejo PROTI, Zborovanje proti arbitražnemu sporazumu
Narod je že čist zmešani od totega referenduma.
Te pa si narod nej misli, kej nej v nedelo obkroži?
kokot petek, 4. junij 2010 ob 18:49
ja tak to je , problen je ka obečovlejo nekaj.
kak ti lehko obečaš narodi kaj bomo dobili pred arbitraži?
keri to lehko zagarantira
noben
to je larifari teko ka to skoz grep potli pa ka bo bo, jas ne verjen kak pahorovec guči ka mo mi vse to dobili po jegovih besedah mi fse dobimo hrvoti pa nič. ja glih de ena komisija tak naredla ka de nan ugodila fse.
hrvoti so tiho kak miši tu nekaj smrdi. zato pa mi smrdi toto podpiraje
arbitraže kar tak.
Ivek petek, 4. junij 2010 ob 21:57
Kokot je ftič, ki vidi tak daleč, kak se vidi s küpa gnoja na keren kikiriče. Polek tega pa kikiriče samo küran za kere se ve, ka neso grozno pametne. Kokot (mislin ftič) mo fso pravico, ka jih bidi, roši no natirovle.
To pa ne pomeni, ka kokot (mislin na moško küro) lehko natirovle druge ftiče. Kokot lehko kikiriče klak un ve, pa na svojen küpi gnoja. Ka pa do delale drüge küre, ki niso z jegovega dvora ga nič ne briga.
Kokot (ki je ne ftič) lehko reče, ka je un PROTI, nema pa pravice, ka na totih straneh drüge podgučovle naj neso ZA!
Zvončica nedelja, 6. junij 2010 ob 19:29
Tak....rešeno....še por let pa mo meli mir pred totin napucovajon politikov. Sen si tuhtala kak se lepo vidi kakše plitke lidi momo v parlamenti ka se nemrejo v¨kuper spraviti pa pametno odločiti pri takših stvareh. Te pa peneze vün mečejo zavolo jihove gluposti.....keko liden bi se lehko s ten pomogalo
Dejan nedelja, 6. junij 2010 ob 21:08
Fsakšo sekundo je bol knap. Trenutno je Za 51,55 %, proti 48,45 %