Zej pa je malo hudo za kadilce, ki je tak mrzlo grotalo, se celo munus je, taka je res ne fejn. Sen te v soboto bila na kafeji, pa je blo tak mrzlo, tepa vuni pred ostarijo vidim kadilce kak sedijo pa zmrzovlejo, eden je celo se pivo drza, no tota ga je venda te segrevala magari je se tista vidla cistak zmrzjeno vun
svoboda je resen veka stvor
samo ka človik neče razmiti ka je tobo ne zdraf pa je še vekša stvor.
Nečen obsojatipa vseeno rečen ka bi bilo bol pametno hejati s totin frdamanon betegon. Neje lehko-pride pa cejt ka rečeš zakej se te bija tak nor.
To ne bi smelo biti vprašanje. Zakaj? Zato, ker v Sloveniji zaradi bolezni povezanih s kajenjem letno umre okrog 3.500, na svetu pa 5 milijonov, ljudi.
Ne verjamete? Verjemite. Še nekaj resničnih podatkov: Na svetu kadi okrog milijarda moških (300 milijonov od teh živi na Kitajskem) in 250 milijonov žensk. V Sloveniji se procent moških, ki kadijo, giblje okrog 25 odstotkov, za kakšnih pet odstotkov je manjši delež pri nežnejšem spolu, torej kadi skoraj vsaka peta ženska. Od teh kadilcev jih redno kadi 81,1 odstotka, občasno pa prižge kakšno cigareto 18,9 odstotka kadilcev.
»Razveseljivo je dejstvo, ki ga je izpostavila mag. farm. iz lekarne Radeče: V Sloveniji je v zadnjih letih delež kadilcev zelo upadel. V letih 1990/91 je na primer kadilo kar 42 % Ljubljančanov, 1997/98 še 28,5 %, v zadnjih treh letih pa je statistika še ugodnejša, saj nas s 23,7 odstotka odraslih kadilcev uvršča med redke države Evropske unije, kjer kadi manj kot 25 odstotkov ljudi. Žal pa kljub lepim dosežkom pri zmanjševanju kadilcev pri odraslih narašča število kadilcev med najstniki; kadi jih kar tretjina. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da prevladujejo dekleta.«
Dokaj optimistične številke pa Rupretova zatre že v kali: »V letu 2000 je v Sloveniji zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umrlo 3.449 ljudi, kar predstavlja 18,6 odstotka vseh umrlih v tem letu. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, kar polovica od njih v srednjih letih. Povprečno kadilci izgubijo 22 let življenja. Številka je kar neverjetna. Zgovoren je tudi podatek, da vsak pokajena cigareta skrajša življenje za približno šest, sedem minut.
Svetovno povprečje je 15 pokajenih cigaret na dan. Študija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pokazala, da bo zaradi kajenja v naslednjih stotih letih umrla milijarda ljudi po vsem svetu (kar je približno tako kot, da bi vsako uro strmoglavil jumbo jet). Kakšne zdravstvene tegobe nas kot kadilce čakajo? Mogoče so najhujši pljučni rak, nenadna smrt zaradi odpovedi srca, apnenje žil, povišan krvni tlak, kajenje škodi tudi reproduktivnemu zdravje žensk in moških, slabši je imunski sistem …
Predvsem zato številni strokovnjaki zmeraj pogosteje, največkrat ob 31. januarju – dnevu brez cigarete, pozivajo voditelje držav, naj ukrepajo takoj. V Sloveniji so politiki ukrepali z drastičnim zakonom, ki je razcepil slovensko javnost (in v civilno nepokorščino pahnil številne gostilničarje). Ampak to je že druga zgodba …
V nadaljevanju osnovne zgodbe najprej laično povejmo, da WHO kajenje opredeljuje kot odvisnost, ki povzroča vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, večina kadilcev je zasvojenih z nikotinom.
Kaj se pravzaprav dogaja pri kajenju? »Ko kadilec inhalira dim prižgane cigarete, nikotin v manj kot desetih sekundah doseže možgane, kjer deluje na receptorje, ki sproščajo dopamin, hormon sreče v delu možganov, ki nadzorujejo zadovoljstvo in motivacijo. Ko se raven nikotina zniža, se pojavijo želja po cigareti, ki se stopnjuje v hrepenenje in razdražljivost. Ti simptomi se pojavijo v nekaj urah po zadnji cigareti in povzročijo to, da ljudje nadaljujejo s kajenjem. Ko se navadimo na nikotin, moramo kaditi vedno več, da bi dosegli enako zadovoljstvo kot na začetku, so zapisali avtorji na spletnem portalu med.over.net.« Dovolj razumljivo? Ne?
Poskusimo takole, kot je časopis Dnevnik razložila doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja: »Kako doseči ugodje, se za določene stvari naučimo že kot dojenčki. Ko je na primer dojenček lačen ali ga zebe, začne jokati, mama zasluti, kaj je narobe, in zadovolji njegovo potrebo. Obstajajo pa tudi substance, ki so sposobne delovati na te možganske povezave. To so psihoaktivne snovi, ki lahko povzročijo zasvojenost. Delujejo bodisi neposredno na dopaminski nevron, da sprosti dopamin, ali na enega od internevronov v mreži, ki sporoča sistemu, da je bila potreba zadovoljena in da naj sproži ugodje. Bliže dopaminskemu nevronu deluje substanca, bolj je sposobna povzročati zasvojenost.«
In M. Z. Dernovšek, ki – podkrepljena s strokovnimi analizami - trdi, da se ljudje zasvojenosti z nikotinom rešijo težje kot zasvojenosti s kokainom in heroinom (!), nadaljuje takole: »Zasvojenost ima več stopenj. Prvi so medeni tedni, ko imate samo pozitivne učinke substance. To traja nekaj časa, potem pa se začnejo možgani spreminjati in se pozitivnemu polu pridruži negativni pol. Takrat spremenjeni možgani javljajo, da ni substance, in to je potreba, ki jo je treba zadovoljiti.
Možgani to javljajo v obliki odtegnitvenih simptonov. Ti so lahko na telesnem, čustvenem, vedenjskem in spoznavnem nivoju. Pri cigaretah, torej ob opustitvi kajenja, se človek trese, ima mravljince po telesu, daje ga zaprtje, ne more spati, lahko je prepirljiv, razdražljiv, tesnoben, žalosten – veliko ljudi, ki nehajo kaditi, je depresivnih, enako ljudje, ki nehajo jemati kokain. Človek nima miru, mora nekaj početi. Postane pozabljiv, ima slabšo koncentracijo, pozornost, kašlja … Pozitivnega pola je čedalje manj in negativnega čedalje več. Na koncu odvisnik pravzaprav z jemanjem substance samo še zmanjšuje negativni pol.«
Tako. Osnovno znanje smo osvojili in tako lahko sedaj kot »popolni amaterji« vsaj površno razumemo proces nikotinske zasvojenosti. Čas je, da napredujemo in spoznamo, da se v cigareti nahaja več kot 4 tisoč (!) kemičnih snovi, od tega je najmanj 40 rakotvornih človeku. Med najbolj pogostimi omenjenimi zdravju škodljivimi snovmi v cigareti pa so vsekakor: katran (ta daje cigareti okus, prste obarva rumeno, pljuča pa črno), ogljikov monoksid (vsi ga poznamo kot strupen plin, našemu telesu je znan kot »odžiralec kisika«) in nikotin (ki je v bistvu živčni strup, v večjih količinah je smrten, pri kadilcih pa povzroča psihično in telesno odvisnost).
Nas ob vseh teh podatkih čudi, ker toliko ljudi sploh kadi? Mene že. Zakaj ljudje sploh kadijo? Na to vprašanje je že pred časom poskušala najti odgovor revija Jana. Ugotovili so, da kadilci v cigareti vidijo naslednje in še več: Zabavo (trenutek užitka), nagrado (kadarkoli si jo lahko privoščimo samemu sebi), oralno zadovoljstvo (nadomestek za sesanje palca in močan erotičen občutek), merilnik časa (psihološko cigareta deluje nekako tako kot ura, le da nas pomirja namesto vznemirja), družbo (s cigareto v roki nikoli nisi sam), koncentracijo (kadilci prisegajo, da ob cigareti jasneje in bolj zbrano razmišljajo), »skrbi odnese veter« (ritem kajenja nam umiri dihanje in sprosti občutek stiskanja v prsih). Zanimivo, ne?
Psihologinja Maša Žvelc je za revijo Cosmoplitan razloge za kajenje strnila takole: »Kajenje ublaži neprijetna čustva in občutke, ali pa povzroči prijetna. Pri nekaterih ljudeh kajenje ublaži občutek praznine in čustvene bolečine, daje občutek varnosti, pomaga, da se lažje znajdejo v družbi.« V istem članku avtorica M. Pirnar opozarja, da številne ženske – seveda napačno - menijo, da jim kajenje pomaga pri hujšanju ali ohranjanju vitke linije?!
Na srečo večina kadilcev na »pada na takšne poceni trike aromatične paličice« in zato kar 70 odstotkov vseh kadilcev izraža načelno pripravljenost, da bi opustili kajenje, okoli 40 % se opuščanja tudi loti, le nekaj odstotkom pa to uspe brez pomoči.Zgoraj smo že povedali, kako strašno velika je stiska kadilca, ko se le-ta odloči, da si bo »od ust odtegnil cigareto«.
Zato sedaj le naštejmo nekaj načinov, ki vam bodo pomagali pri opustitvi kajenja: 1) Udeležite se lahko delavnic, ki jih organizirajo večji zdravstveni domovi po vsej Sloveniji – baje so brezplačne –; 2) za dodatno vzpodbudo preberite kakšno publikacijo z nasveti (priporočamo priročnik Opustite kajenje in zmagajte, ki ga je izdala CINDI Slovenija – tam deluje tudi svetovalna telefonska linija, številka je 01/230 73 70 - v sodelovanju z medicinsko fakulteto, in knjigo-uspešnico Končno nekadilci – brez truda in za vedno avtorja Allena Carra); 3) lotite se nikotinske nadomestne terapije (NNT – sem spadata nicorette žvečilni gumi in obliž - zmanjša željo po cigareti in simptome, ki se pojavljajo pri odvajanju od kajenja); 4) bupropionijev klorid (izdaja se na zdravniški recept, poveča količino kemičnega posrednika dopamina); 5) zdravljenje z BICOM-resonanco (doktor Lojze Medved pravi, da je »mnogo učinkovitejša od akupunkture«); 6) postopno prenehanje kajenja (prednost je v tem, da boste občutili manj abstinenčnih simptonov, ki se pojavljajo pri odvajanju od kajenja).
Sem kaj pozabil našteti? Zagotovo. Vendar pa nisem pozabil na najpomembnejšo, torej sedmo točko, ki bi se lahko glasila »radikalno prenehanje kajenja«. Večina kadilcev stavi le na svojo »moč volje«, vendar jih moram že sedaj opozoriti, da je ta pot resda najbolj učinkovita (v 90-ih odstotkih), vendar mogoče tudi najbolj »boleča« (ne pozabite in ne podcenjujte simptomov ob prenehanju kajenja).
V pomoč, ob nenadnem prenehanju kajenja, vam naj bodo naslednji nasveti strokovnjakov: prehranjujte se uravnoteženo, kavo nadomestite s pravim čajem ali sokom, izogibajte se čokoladi (tako mimogrede, ali ste vedeli, da kajenje zmanjšuje občutljivost okušalnih brbončic?), lotite se kakšne telesne aktivnosti (zaposlite si roke), redno si umivajte zobe ter obvezno obvestite bližnje, da poskušate opustiti kajenje.
Vsekakor pa je najboljše, da ob koncu tega prispevka zapišem besede Tomaža Čakša, dr. med., nacionalnega sodelavca Svetovne zdravstvene organizacije za tobak, ki svetuje takole: »Vsaka pomoč je dobrodošla. Kadilci, ki želijo nehati, lahko preizkusijo različne načine kajenja, pomembno je le, da ne odnehajo, obupajo. Velika verjetnost je namreč, da jim to prvič, drugič ali tretjič sploh ne bo uspelo (op. p. raziskave trdijo, da je za dosego abstinence potrebno več poskusov, v povprečju pet).Seveda pa se mora pred temi poskusi vsak kadilec sam odločiti, da zares želi nehati kaditi, kajti prisiliti ga ne more nihče.«
Či bi moji nekdešji profesorci, ki je fčila zdravstveno vzgojo, rekli ka van je čik bol pomemben kak zdrovje, te nebi nikdor naredli šole. Ker či si pri joj ne reka ka je zdrovje nejbol pomembno, te si ježa s hrbta moga.
Prvo fprašanje kej je blo, dere smo jo prvič meli, je blo: "Šteri vse od vas kadi? Zdignite roke!" In te si je že spisek naredla, priljubljenih pa nepriljubljenih. Pa fsakič ko je prišla v razred, fuj kak smrdite po cigaretih Pa bog vari ka si šprica zdravstveno vzgojo, ker si te naslednič ziher doba šus.
Fse lepo pa praf.
Zdravo je resen ne, či maš celi den čik f papah. Resen je tüdi, ka bi marsikeri lehko duže živja, či nebi kadija.
Samo - gučati o ten, ka je v Sloveniji vmrlo teko pa teko lidi od toboka, pa je po mojen neresno.
F končni fazi nemre niše dokozati, ka so toti lidje zbetežali zavolo cigaretla. Jas poznan več primerof storih lidi, keri celo živleje pomalen kadijo, pa so še gnesden zdravi (bor na plüčah). Po drügi stroni pa znon tüdi za primere, ka so lidje vmirali za rakon na plüčah, čiglih so v živleji ne enega dima na sebe potegnoli.
Še nejbole pa se mi f toti zgodbi vidi hempasto, omejevati kajeje tak strogo. S ten so razbili neko pa neko drüžbo, lidje se dosti meje drüžijo, tobakori zmrzovlejo na frejščini, kak nekši smrklafci...
Ka se razmimo. Jas sen tüdi ne kadilec, pa neman rad, ka bi mi neše smradja pod nos dere rečmo jen. Či pa bode polek mene pedoš enega potegna, dere boma pri šanki špricare tukla, te pa me tüdi nede vzelo. Po toten neživlensken zakoni mon tri možnosti. Ali špricar pijen son, ali se pedoš odpove cigaretli, ali gren fküper s pedošon na mraz pit, ali pa duma čepin, pa se spomijan storih lepih cejtof, dere še blo ne fse prepovedano.
Sej je ne, ka so fsi toti zavolo čikoh hmrli. Čik je san eden od dejavnikof. Či kadiš moš san več možnosti za rakon na plüčih. Ker resen, eni kadijo kak türki, pa jin neje nič, drügi pa sploh ne kadijo pa zbetežojo za rakon.
Pepek je cistak praf napiso. Jaz sen tudi nekadilka, pa mon kolege ka vecninoma kadijo, tepa je res glupo ce gremo nekan vkup, pa bi te oni vuni mogli biti jaz pa notri, pa bi si mohali samo skoz okno lehko ne?
Tepa hodijo v tote privat sobe kej so, samo kej tu pa se taksna megla ze vlece ka nemres zdrzati, no jaz ne, mene se bolj moti, prova zelhanca. Sej to kadilca tak ne moti, ali jaz nevem kak zdrzi.
Pa se mi zdi, ka se te zej namesto ka bi meje vec kadijo, ker jih cejo cim vec naenkrat potegniti. Taka niksnega haska nega glih....
samo tote primerjave pa statistike so bedne...čiki čiki čiki
ke pa npr. keko lidi hmerje za neven prometnih nesreč, zaradi toga ka ga nehče buje al pa zaradi tega ka se zastrupi...pri vsaki stvori se lehko delajo statistike keko jih je hmrlo itd. to je brezveze...zaj tu gucati ja glej na leto je npr. 2000 mrtvih zaradi čikov, saj pa so somi kadili jih nihce neje silja...saj čez 5 let pa do lehko delali statistiko keko kelnarov pa kelnarc je dobilo plučnico zaradi toga ka so hodli notri pa vun pa keko kadilcov de melo hujše probleme še zaradi notri pa vun hoditi...
gucijo ka so zej kao rešili problem ka tisti ke ne kadijo ka se ne dimijo...na čen pa so te zej kelnari?na čen bojšen?ne še na hujšen morejo vseeno na mrzlo vun pa te po na toplo....nič se neje rešilo...vsi nekadilci so tečni pa bedniki...tak so se bunili zaj pa so gostilne ziher malo bole prozne ki pa so zej zej pa nigi ne vidiš jih sedeti notri...3/4 jih vidis kak vuni z kolegi zmrzovlejo ka oni lehko čikajo...a zaj pa jih ne moti ne...brezveze so sli vse zjebali....z totih 2000 na leto še lehko prištejemo pomalen kar nekej lidi polek zaradi različnih zdravstvenih problemov(pa seveda ne zaradi čikov)
Za kadilce naredili luknje v steni
Iznajdljivi gostinci in njihove rešitve
Sonthofn - MMC RTV SLO
V Nemčiji se nekateri gostinci z izvirnimi domislicami trudijo, da bi se izognili protikadilskemu zakonu.
Neki nemški gostinec si je omislil kar luknje v steni, skozi katere lahko obiskovalci pomolijo glavo in obe roki, hkrati pa so še vedno v toplem in udobnem prostoru restavracije.
Lastnik restavracije Michael Windisch je ob vseh mizah, ki so ob steni, naredil luknje, postavil pa je tudi posebno zaveso, ki preprečuje, da bi mrzel zrak prihajal v restavracijo. "Zdaj lahko moje stranke uživajo v cigareti, ki jo pokadijo na povsem zakonit način, vendar jim ni treba oditi iz restavracije," razlaga Windisch, ki je navdušen nad svojo idejo.
Nemški mediji predvidevajo, da bodo idejo povzele tudi druge restavracije, kjer so morali do zdaj kadilci hoditi iz restavracije, da so lahko kadili, grele pa so jih le odeje.
V Nemčiji so letos sprejeli dogovor o splošni prepovedi kajenja v restavracijah in barih. V Nemčiji je bilo leta 2006 16,7 milijona kadilcev, kar je 27 odstotkov odraslega prebivalstva. Število kadilcev je sicer v preteklih letih upadlo.
Kadilske jakne za goste kavarne
V Franciji je 1. januarja začel veljati strog protikadilski zakon
Paris - MMC RTV SLO
Lastnik kavarne v Rennesu v Franciji se je domislil načina, kako spoštovati protikadilski zakon, hkrati pa obdržati stranke.
Lastnik kavarne Gilles Berard se je odločil, da bo v hladnih zimskih dneh svojim strankam posojal jakne iz flisa. Jakne naj bi jih grele med kajenjem pred kavarno.
"Nekateri svojim gostom rečejo, naj gredo ven in tam kadijo, vendar se mi zdi to zelo grobo. Veliko lepše je, če jim ponudiš toplo oblačilo," je pojasnil Gilles.
Zato je kupil 30 jaken, na katerih je odtisnjen logotip kavarne. A nekateri gosti niso povsem zadovoljni in se pritožujejo, ker so jakne brez rokavov.
V Franciji je 1. januarja 2008 v veljavo stopil strogi protikadilski zakon, ki morebitnim kršiteljem grozi s 450 evrov kazni, lastniku lokala pa s 750 evri.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Zvončica sreda, 28. november 2007 ob 22:33
Temi se te reče tak: "V duhu sem bila z vami"....
MHA sreda, 5. december 2007 ob 20:21
Tak, pa več tota finta nede delüvala "privat sobe" v oštarijah. Tan do vas inšpektori tüdi lehko kaznüvali.
klik
MILAN sreda, 5. december 2007 ob 20:57
ven pa so inšpektori hodili v šole.
Zvončica sreda, 5. december 2007 ob 23:49
To je bilo za pričaküvati....če se sami ponüjajo....
vačik pa de se veselo kadilo dale
Nela torek, 18. december 2007 ob 01:53
MHA je napisal/a:
Tak, pa več tota finta nede delüvala "privat sobe" v oštarijah. Tan do vas inšpektori tüdi lehko kaznüvali.
klik
Samo so gostilne ka pa to se mojo.
Nela torek, 18. december 2007 ob 01:59
Zej pa je malo hudo za kadilce, ki je tak mrzlo grotalo, se celo munus je, taka je res ne fejn. Sen te v soboto bila na kafeji, pa je blo tak mrzlo, tepa vuni pred ostarijo vidim kadilce kak sedijo pa zmrzovlejo, eden je celo se pivo drza, no tota ga je venda te segrevala
magari je se tista vidla cistak zmrzjeno vun 
MILAN torek, 18. december 2007 ob 08:44
svoboda je resen veka stvor
samo ka človik neče razmiti ka je tobo ne zdraf pa je še vekša stvor.
Nečen obsojatipa vseeno rečen ka bi bilo bol pametno hejati s totin frdamanon betegon. Neje lehko-pride pa cejt ka rečeš zakej se te bija tak nor.
Naj v novem se kadi kak keremi diši.
erof torek, 18. december 2007 ob 09:31
Kaditi? Ali ne kaditi?
To ne bi smelo biti vprašanje. Zakaj? Zato, ker v Sloveniji zaradi bolezni povezanih s kajenjem letno umre okrog 3.500, na svetu pa 5 milijonov, ljudi.
Ne verjamete? Verjemite. Še nekaj resničnih podatkov: Na svetu kadi okrog milijarda moških (300 milijonov od teh živi na Kitajskem) in 250 milijonov žensk. V Sloveniji se procent moških, ki kadijo, giblje okrog 25 odstotkov, za kakšnih pet odstotkov je manjši delež pri nežnejšem spolu, torej kadi skoraj vsaka peta ženska. Od teh kadilcev jih redno kadi 81,1 odstotka, občasno pa prižge kakšno cigareto 18,9 odstotka kadilcev.
»Razveseljivo je dejstvo, ki ga je izpostavila mag. farm. iz lekarne Radeče: V Sloveniji je v zadnjih letih delež kadilcev zelo upadel. V letih 1990/91 je na primer kadilo kar 42 % Ljubljančanov, 1997/98 še 28,5 %, v zadnjih treh letih pa je statistika še ugodnejša, saj nas s 23,7 odstotka odraslih kadilcev uvršča med redke države Evropske unije, kjer kadi manj kot 25 odstotkov ljudi. Žal pa kljub lepim dosežkom pri zmanjševanju kadilcev pri odraslih narašča število kadilcev med najstniki; kadi jih kar tretjina. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da prevladujejo dekleta.«
Dokaj optimistične številke pa Rupretova zatre že v kali: »V letu 2000 je v Sloveniji zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umrlo 3.449 ljudi, kar predstavlja 18,6 odstotka vseh umrlih v tem letu. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, kar polovica od njih v srednjih letih. Povprečno kadilci izgubijo 22 let življenja. Številka je kar neverjetna. Zgovoren je tudi podatek, da vsak pokajena cigareta skrajša življenje za približno šest, sedem minut.
Svetovno povprečje je 15 pokajenih cigaret na dan. Študija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pokazala, da bo zaradi kajenja v naslednjih stotih letih umrla milijarda ljudi po vsem svetu (kar je približno tako kot, da bi vsako uro strmoglavil jumbo jet). Kakšne zdravstvene tegobe nas kot kadilce čakajo? Mogoče so najhujši pljučni rak, nenadna smrt zaradi odpovedi srca, apnenje žil, povišan krvni tlak, kajenje škodi tudi reproduktivnemu zdravje žensk in moških, slabši je imunski sistem …
Predvsem zato številni strokovnjaki zmeraj pogosteje, največkrat ob 31. januarju – dnevu brez cigarete, pozivajo voditelje držav, naj ukrepajo takoj. V Sloveniji so politiki ukrepali z drastičnim zakonom, ki je razcepil slovensko javnost (in v civilno nepokorščino pahnil številne gostilničarje). Ampak to je že druga zgodba …
V nadaljevanju osnovne zgodbe najprej laično povejmo, da WHO kajenje opredeljuje kot odvisnost, ki povzroča vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, večina kadilcev je zasvojenih z nikotinom.
Kaj se pravzaprav dogaja pri kajenju? »Ko kadilec inhalira dim prižgane cigarete, nikotin v manj kot desetih sekundah doseže možgane, kjer deluje na receptorje, ki sproščajo dopamin, hormon sreče v delu možganov, ki nadzorujejo zadovoljstvo in motivacijo. Ko se raven nikotina zniža, se pojavijo želja po cigareti, ki se stopnjuje v hrepenenje in razdražljivost. Ti simptomi se pojavijo v nekaj urah po zadnji cigareti in povzročijo to, da ljudje nadaljujejo s kajenjem. Ko se navadimo na nikotin, moramo kaditi vedno več, da bi dosegli enako zadovoljstvo kot na začetku, so zapisali avtorji na spletnem portalu med.over.net.« Dovolj razumljivo? Ne?
Poskusimo takole, kot je časopis Dnevnik razložila doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja: »Kako doseči ugodje, se za določene stvari naučimo že kot dojenčki. Ko je na primer dojenček lačen ali ga zebe, začne jokati, mama zasluti, kaj je narobe, in zadovolji njegovo potrebo. Obstajajo pa tudi substance, ki so sposobne delovati na te možganske povezave. To so psihoaktivne snovi, ki lahko povzročijo zasvojenost. Delujejo bodisi neposredno na dopaminski nevron, da sprosti dopamin, ali na enega od internevronov v mreži, ki sporoča sistemu, da je bila potreba zadovoljena in da naj sproži ugodje. Bliže dopaminskemu nevronu deluje substanca, bolj je sposobna povzročati zasvojenost.«
In M. Z. Dernovšek, ki – podkrepljena s strokovnimi analizami - trdi, da se ljudje zasvojenosti z nikotinom rešijo težje kot zasvojenosti s kokainom in heroinom (!), nadaljuje takole: »Zasvojenost ima več stopenj. Prvi so medeni tedni, ko imate samo pozitivne učinke substance. To traja nekaj časa, potem pa se začnejo možgani spreminjati in se pozitivnemu polu pridruži negativni pol. Takrat spremenjeni možgani javljajo, da ni substance, in to je potreba, ki jo je treba zadovoljiti.
Možgani to javljajo v obliki odtegnitvenih simptonov. Ti so lahko na telesnem, čustvenem, vedenjskem in spoznavnem nivoju. Pri cigaretah, torej ob opustitvi kajenja, se človek trese, ima mravljince po telesu, daje ga zaprtje, ne more spati, lahko je prepirljiv, razdražljiv, tesnoben, žalosten – veliko ljudi, ki nehajo kaditi, je depresivnih, enako ljudje, ki nehajo jemati kokain. Človek nima miru, mora nekaj početi. Postane pozabljiv, ima slabšo koncentracijo, pozornost, kašlja … Pozitivnega pola je čedalje manj in negativnega čedalje več. Na koncu odvisnik pravzaprav z jemanjem substance samo še zmanjšuje negativni pol.«
Tako. Osnovno znanje smo osvojili in tako lahko sedaj kot »popolni amaterji« vsaj površno razumemo proces nikotinske zasvojenosti. Čas je, da napredujemo in spoznamo, da se v cigareti nahaja več kot 4 tisoč (!) kemičnih snovi, od tega je najmanj 40 rakotvornih človeku. Med najbolj pogostimi omenjenimi zdravju škodljivimi snovmi v cigareti pa so vsekakor: katran (ta daje cigareti okus, prste obarva rumeno, pljuča pa črno), ogljikov monoksid (vsi ga poznamo kot strupen plin, našemu telesu je znan kot »odžiralec kisika«) in nikotin (ki je v bistvu živčni strup, v večjih količinah je smrten, pri kadilcih pa povzroča psihično in telesno odvisnost).
Nas ob vseh teh podatkih čudi, ker toliko ljudi sploh kadi? Mene že. Zakaj ljudje sploh kadijo? Na to vprašanje je že pred časom poskušala najti odgovor revija Jana. Ugotovili so, da kadilci v cigareti vidijo naslednje in še več: Zabavo (trenutek užitka), nagrado (kadarkoli si jo lahko privoščimo samemu sebi), oralno zadovoljstvo (nadomestek za sesanje palca in močan erotičen občutek), merilnik časa (psihološko cigareta deluje nekako tako kot ura, le da nas pomirja namesto vznemirja), družbo (s cigareto v roki nikoli nisi sam), koncentracijo (kadilci prisegajo, da ob cigareti jasneje in bolj zbrano razmišljajo), »skrbi odnese veter« (ritem kajenja nam umiri dihanje in sprosti občutek stiskanja v prsih). Zanimivo, ne?
Psihologinja Maša Žvelc je za revijo Cosmoplitan razloge za kajenje strnila takole: »Kajenje ublaži neprijetna čustva in občutke, ali pa povzroči prijetna. Pri nekaterih ljudeh kajenje ublaži občutek praznine in čustvene bolečine, daje občutek varnosti, pomaga, da se lažje znajdejo v družbi.« V istem članku avtorica M. Pirnar opozarja, da številne ženske – seveda napačno - menijo, da jim kajenje pomaga pri hujšanju ali ohranjanju vitke linije?!
Na srečo večina kadilcev na »pada na takšne poceni trike aromatične paličice« in zato kar 70 odstotkov vseh kadilcev izraža načelno pripravljenost, da bi opustili kajenje, okoli 40 % se opuščanja tudi loti, le nekaj odstotkom pa to uspe brez pomoči.Zgoraj smo že povedali, kako strašno velika je stiska kadilca, ko se le-ta odloči, da si bo »od ust odtegnil cigareto«.
Zato sedaj le naštejmo nekaj načinov, ki vam bodo pomagali pri opustitvi kajenja: 1) Udeležite se lahko delavnic, ki jih organizirajo večji zdravstveni domovi po vsej Sloveniji – baje so brezplačne –; 2) za dodatno vzpodbudo preberite kakšno publikacijo z nasveti (priporočamo priročnik Opustite kajenje in zmagajte, ki ga je izdala CINDI Slovenija – tam deluje tudi svetovalna telefonska linija, številka je 01/230 73 70 - v sodelovanju z medicinsko fakulteto, in knjigo-uspešnico Končno nekadilci – brez truda in za vedno avtorja Allena Carra); 3) lotite se nikotinske nadomestne terapije (NNT – sem spadata nicorette žvečilni gumi in obliž - zmanjša željo po cigareti in simptome, ki se pojavljajo pri odvajanju od kajenja); 4) bupropionijev klorid (izdaja se na zdravniški recept, poveča količino kemičnega posrednika dopamina); 5) zdravljenje z BICOM-resonanco (doktor Lojze Medved pravi, da je »mnogo učinkovitejša od akupunkture«); 6) postopno prenehanje kajenja (prednost je v tem, da boste občutili manj abstinenčnih simptonov, ki se pojavljajo pri odvajanju od kajenja).
Sem kaj pozabil našteti? Zagotovo. Vendar pa nisem pozabil na najpomembnejšo, torej sedmo točko, ki bi se lahko glasila »radikalno prenehanje kajenja«. Večina kadilcev stavi le na svojo »moč volje«, vendar jih moram že sedaj opozoriti, da je ta pot resda najbolj učinkovita (v 90-ih odstotkih), vendar mogoče tudi najbolj »boleča« (ne pozabite in ne podcenjujte simptomov ob prenehanju kajenja).
V pomoč, ob nenadnem prenehanju kajenja, vam naj bodo naslednji nasveti strokovnjakov: prehranjujte se uravnoteženo, kavo nadomestite s pravim čajem ali sokom, izogibajte se čokoladi (tako mimogrede, ali ste vedeli, da kajenje zmanjšuje občutljivost okušalnih brbončic?), lotite se kakšne telesne aktivnosti (zaposlite si roke), redno si umivajte zobe ter obvezno obvestite bližnje, da poskušate opustiti kajenje.
Vsekakor pa je najboljše, da ob koncu tega prispevka zapišem besede Tomaža Čakša, dr. med., nacionalnega sodelavca Svetovne zdravstvene organizacije za tobak, ki svetuje takole: »Vsaka pomoč je dobrodošla. Kadilci, ki želijo nehati, lahko preizkusijo različne načine kajenja, pomembno je le, da ne odnehajo, obupajo. Velika verjetnost je namreč, da jim to prvič, drugič ali tretjič sploh ne bo uspelo (op. p. raziskave trdijo, da je za dosego abstinence potrebno več poskusov, v povprečju pet).Seveda pa se mora pred temi poskusi vsak kadilec sam odločiti, da zares želi nehati kaditi, kajti prisiliti ga ne more nihče.«
Pazite se: Tobak = zahrbtni morilec, N#1.
MHA torek, 18. december 2007 ob 10:18
Či bi moji nekdešji profesorci, ki je fčila zdravstveno vzgojo, rekli ka van je čik bol pomemben kak zdrovje, te nebi nikdor naredli šole. Ker či si pri joj ne reka ka je zdrovje nejbol pomembno, te si ježa s hrbta moga.
Pa bog vari ka si šprica zdravstveno vzgojo, ker si te naslednič ziher doba šus.
Prvo fprašanje kej je blo, dere smo jo prvič meli, je blo: "Šteri vse od vas kadi? Zdignite roke!" In te si je že spisek naredla, priljubljenih pa nepriljubljenih. Pa fsakič ko je prišla v razred, fuj kak smrdite po cigaretih
San zej je tak že f penziji
Pepek z brega torek, 18. december 2007 ob 10:42
Fse lepo pa praf.
Zdravo je resen ne, či maš celi den čik f papah. Resen je tüdi, ka bi marsikeri lehko duže živja, či nebi kadija.
Samo - gučati o ten, ka je v Sloveniji vmrlo teko pa teko lidi od toboka, pa je po mojen neresno.
F končni fazi nemre niše dokozati, ka so toti lidje zbetežali zavolo cigaretla. Jas poznan več primerof storih lidi, keri celo živleje pomalen kadijo, pa so še gnesden zdravi (bor na plüčah). Po drügi stroni pa znon tüdi za primere, ka so lidje vmirali za rakon na plüčah, čiglih so v živleji ne enega dima na sebe potegnoli.
Še nejbole pa se mi f toti zgodbi vidi hempasto, omejevati kajeje tak strogo. S ten so razbili neko pa neko drüžbo, lidje se dosti meje drüžijo, tobakori zmrzovlejo na frejščini, kak nekši smrklafci...
Ka se razmimo. Jas sen tüdi ne kadilec, pa neman rad, ka bi mi neše smradja pod nos dere rečmo jen. Či pa bode polek mene pedoš enega potegna, dere boma pri šanki špricare tukla, te pa me tüdi nede vzelo. Po toten neživlensken zakoni mon tri možnosti. Ali špricar pijen son, ali se pedoš odpove cigaretli, ali gren fküper s pedošon na mraz pit, ali pa duma čepin, pa se spomijan storih lepih cejtof, dere še blo ne fse prepovedano.
MHA torek, 18. december 2007 ob 10:52
Sej je ne, ka so fsi toti zavolo čikoh hmrli. Čik je san eden od dejavnikof. Či kadiš moš san več možnosti za rakon na plüčih. Ker resen, eni kadijo kak türki, pa jin neje nič, drügi pa sploh ne kadijo pa zbetežojo za rakon.
Nela torek, 18. december 2007 ob 11:50
Pepek je cistak praf napiso.
Jaz sen tudi nekadilka, pa mon kolege ka vecninoma kadijo, tepa je res glupo ce gremo nekan vkup, pa bi te oni vuni mogli biti jaz pa notri, pa bi si mohali samo skoz okno lehko ne? 
Sej to kadilca tak ne moti, ali jaz nevem kak zdrzi.
Tepa hodijo v tote privat sobe kej so, samo kej tu pa se taksna megla ze vlece ka nemres zdrzati, no jaz ne, mene se bolj moti, prova zelhanca.
Pa se mi zdi, ka se te zej namesto ka bi meje vec kadijo, ker jih cejo cim vec naenkrat potegniti. Taka niksnega haska nega glih....
Jaz sem res srecna, ka ne kadin
Makaveli torek, 18. december 2007 ob 16:53
samo tote primerjave pa statistike so bedne...čiki čiki čiki
ke pa npr. keko lidi hmerje za neven prometnih nesreč, zaradi toga ka ga nehče buje al pa zaradi tega ka se zastrupi...pri vsaki stvori se lehko delajo statistike keko jih je hmrlo itd. to je brezveze...zaj tu gucati ja glej na leto je npr. 2000 mrtvih zaradi čikov, saj pa so somi kadili jih nihce neje silja...saj čez 5 let pa do lehko delali statistiko keko kelnarov pa kelnarc je dobilo plučnico zaradi toga ka so hodli notri pa vun pa keko kadilcov de melo hujše probleme še zaradi notri pa vun hoditi...
gucijo ka so zej kao rešili problem ka tisti ke ne kadijo ka se ne dimijo...na čen pa so te zej kelnari?na čen bojšen?ne še na hujšen morejo vseeno na mrzlo vun pa te po na toplo....nič se neje rešilo...vsi nekadilci so tečni pa bedniki...tak so se bunili zaj pa so gostilne ziher malo bole prozne ki pa so zej zej pa nigi ne vidiš jih sedeti notri...3/4 jih vidis kak vuni z kolegi zmrzovlejo ka oni lehko čikajo...a zaj pa jih ne moti ne...brezveze so sli vse zjebali....z totih 2000 na leto še lehko prištejemo pomalen kar nekej lidi polek zaradi različnih zdravstvenih problemov(pa seveda ne zaradi čikov)
MHA petek, 28. december 2007 ob 12:42
Evo novo rešitef kak kaditi v oštariji
Za kadilce naredili luknje v steni
Iznajdljivi gostinci in njihove rešitve
Sonthofn - MMC RTV SLO
V Nemčiji se nekateri gostinci z izvirnimi domislicami trudijo, da bi se izognili protikadilskemu zakonu.
Neki nemški gostinec si je omislil kar luknje v steni, skozi katere lahko obiskovalci pomolijo glavo in obe roki, hkrati pa so še vedno v toplem in udobnem prostoru restavracije.
Lastnik restavracije Michael Windisch je ob vseh mizah, ki so ob steni, naredil luknje, postavil pa je tudi posebno zaveso, ki preprečuje, da bi mrzel zrak prihajal v restavracijo. "Zdaj lahko moje stranke uživajo v cigareti, ki jo pokadijo na povsem zakonit način, vendar jim ni treba oditi iz restavracije," razlaga Windisch, ki je navdušen nad svojo idejo.
Nemški mediji predvidevajo, da bodo idejo povzele tudi druge restavracije, kjer so morali do zdaj kadilci hoditi iz restavracije, da so lahko kadili, grele pa so jih le odeje.
V Nemčiji so letos sprejeli dogovor o splošni prepovedi kajenja v restavracijah in barih. V Nemčiji je bilo leta 2006 16,7 milijona kadilcev, kar je 27 odstotkov odraslega prebivalstva. Število kadilcev je sicer v preteklih letih upadlo.
Nela sobota, 29. december 2007 ob 00:59
To te buje, kaksna ideja mu je na misel prisla :lol::lol:
MILAN sobota, 29. december 2007 ob 09:33
če do pr fsakši mizi vrtali lükje te de jin fse fküP OPALO
te pa do tak vüni kadili.
erof sobota, 29. december 2007 ob 11:05
......Cigareta brez dima......
V slovenskem lokalu so kadili cigarete, ki zažarijo in dišijo kot prave, a so vendarle plastične. Razvada je seveda draga.
http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20071228_3113708_60084186.php#video_60084186
http://crown7.com/index.php
Nela sobota, 29. december 2007 ob 14:40
To sen jaz tudi vcera vidla po porocilih
zanimivo ne, samo kdo de si lehko to privoscijo? 
MHA sobota, 29. december 2007 ob 15:10
MILAN je napisal/a:
San kak bi to blo viditi s ceste ka mo ovi glovo pa roki skozi zid 
takak giljotina.
če do pr fsakši mizi vrtali lükje te de jin fse fküP OPALO
te pa do tak vüni kadili.
Hehe
MHA ponedeljek, 7. januar 2008 ob 14:22
Zamisli se gostincon kar vrstijo
Kadilske jakne za goste kavarne
V Franciji je 1. januarja začel veljati strog protikadilski zakon
Paris - MMC RTV SLO
Lastnik kavarne v Rennesu v Franciji se je domislil načina, kako spoštovati protikadilski zakon, hkrati pa obdržati stranke.
Lastnik kavarne Gilles Berard se je odločil, da bo v hladnih zimskih dneh svojim strankam posojal jakne iz flisa. Jakne naj bi jih grele med kajenjem pred kavarno.
"Nekateri svojim gostom rečejo, naj gredo ven in tam kadijo, vendar se mi zdi to zelo grobo. Veliko lepše je, če jim ponudiš toplo oblačilo," je pojasnil Gilles.
Zato je kupil 30 jaken, na katerih je odtisnjen logotip kavarne. A nekateri gosti niso povsem zadovoljni in se pritožujejo, ker so jakne brez rokavov.
V Franciji je 1. januarja 2008 v veljavo stopil strogi protikadilski zakon, ki morebitnim kršiteljem grozi s 450 evrov kazni, lastniku lokala pa s 750 evri.