Na današnji dan, pred 123. leti, se je v majhnem mestecu Braunau, v tedanji Astro-Ogrski deželi, rodil slikar, po rodu Avstrijec.
V 1. svetovni vojni, ga je usoda zanesla v Nemčijo, kjer se je leta 1919 pridružil Nemški delavski stranki. Bil je velik borec za pravice delavcev in domoljub.
Zato je kasneje, ko se je v stranki povspel proti vrhu, stranko preimenoval v Nacionalsocialistično Nemško delavsko stranko ali kratko NSDAP.
Svetovna recesija v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je naredila svoje in leta 1933, prihodnje leto, 30. jaunarja, bomo obeležili 80 letnico, se je povspel na mesto Kanclerja Tretjega rajha.
Funkcijo Kanclerja je opravljal polnih 12 let do leta 1945, ko je 30. aprila 1945 umrl.
Pravični je napisa joko lep opis Afstrijca. O jen je pisa tak lepo, ka se mi vidi, ka ga mo rat, neje pa napisa što to je!
Proba sen gor priti, keri bi to bija, pa mi je ne grotalo. Zato prosin Pravičnega, ka mi pove na kerega je misla. Pitaja sen napisa f slovenščini, zato, ki se mi vidi, ka Pravični prleščine ne ve najbole.
Ad. 1
Ta Avstrijec naj bi bil slikar. Vzporejal sem veliko podatkov in nikakor nisem našel Avstrijca, ki je bil slikar in kancler. Sem pa slišal, da je nek kancler bil "molar", samo se na te govorice ne morem zanesti. v kateri galeriji si lahko ogledam njegove slike?
Ad.2
Pravični je napisal, da je bil avstrijski "malar" borec za pravice delavcev in domoljub. S primerjavo datumov navedenih v obletnici in zgodovinskih dogodkov sem ugotovil, da obstoja zelo verjetna zveza med tem malarjem in nekim kanclerjem, ki je iz velike želje, da pomaga delavcem in domoljubja poslal veliko svojih in tujih delavcev v vojno. Prav tako naj bi zaradi domoljubja pahnil v nesrečo polek svojega naroda in države še celo vrsto držav in narodov, ki niso ljubili njega in njegove države.
Ad.3
Delavsko stranko je preimenoval v nacionalsocialistično (NSDAP). Navedene obletnice sovpadajo z stranko v Nemčiji, vendar je ta stranka in širjenje njenih idej, simbolov, obletnic, državnih priznanj, častnih naslovov itn. prepovedana in obsojena s strani zavezniškega sodišča za zločine proti človeštvu., zato sklepam, da Pravični ni pisal o tej stranki in njenem vodji.
Ad.4.
Pravični je napisal: Prihodnje leto bomo praznovali 80 letnico kar je postal kancler. Rad bi vedel, kje in kdo bo praznoval to obletnico. Verjamem, da je imel tako zaslužen in dobrotljiv človek državni pogreb ob treskanju topovskih salv, vendar tega nisem našel v zgodovinskih knjigah, res pa je, da so 30. aprila 1945 treskale topovske salve okrog neke kanclerske palače. ker je artilerija v lasti države, dopuščam, da je streljala na državnem pogrebu.
PS. Za Dan upora bom imel govor, zato bi bil Pravičnemu zelo hvaležen, če bi mi razkril na koga je mislil. Obljubim, da ga bom v govoru posebej omenil
Hitler je bija navoden molar, ne pa kakšen upoštevani slikor. Gdo de pa slavija obletnico pa ne ven, mogoče kakši ekstremisti.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
pravični petek, 20. april 2012 ob 21:46
Na današnji dan, pred 123. leti, se je v majhnem mestecu Braunau, v tedanji Astro-Ogrski deželi, rodil slikar, po rodu Avstrijec.
V 1. svetovni vojni, ga je usoda zanesla v Nemčijo, kjer se je leta 1919 pridružil Nemški delavski stranki. Bil je velik borec za pravice delavcev in domoljub.
Zato je kasneje, ko se je v stranki povspel proti vrhu, stranko preimenoval v Nacionalsocialistično Nemško delavsko stranko ali kratko NSDAP.
Svetovna recesija v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je naredila svoje in leta 1933, prihodnje leto, 30. jaunarja, bomo obeležili 80 letnico, se je povspel na mesto Kanclerja Tretjega rajha.
Funkcijo Kanclerja je opravljal polnih 12 let do leta 1945, ko je 30. aprila 1945 umrl.
Ivek sobota, 21. april 2012 ob 14:53
Pravični je napisa joko lep opis Afstrijca. O jen je pisa tak lepo, ka se mi vidi, ka ga mo rat, neje pa napisa što to je!
Proba sen gor priti, keri bi to bija, pa mi je ne grotalo. Zato prosin Pravičnega, ka mi pove na kerega je misla. Pitaja sen napisa f slovenščini, zato, ki se mi vidi, ka Pravični prleščine ne ve najbole.
Ad. 1
Ta Avstrijec naj bi bil slikar. Vzporejal sem veliko podatkov in nikakor nisem našel Avstrijca, ki je bil slikar in kancler. Sem pa slišal, da je nek kancler bil "molar", samo se na te govorice ne morem zanesti. v kateri galeriji si lahko ogledam njegove slike?
Ad.2
Pravični je napisal, da je bil avstrijski "malar" borec za pravice delavcev in domoljub. S primerjavo datumov navedenih v obletnici in zgodovinskih dogodkov sem ugotovil, da obstoja zelo verjetna zveza med tem malarjem in nekim kanclerjem, ki je iz velike želje, da pomaga delavcem in domoljubja poslal veliko svojih in tujih delavcev v vojno. Prav tako naj bi zaradi domoljubja pahnil v nesrečo polek svojega naroda in države še celo vrsto držav in narodov, ki niso ljubili njega in njegove države.
Ad.3
Delavsko stranko je preimenoval v nacionalsocialistično (NSDAP). Navedene obletnice sovpadajo z stranko v Nemčiji, vendar je ta stranka in širjenje njenih idej, simbolov, obletnic, državnih priznanj, častnih naslovov itn. prepovedana in obsojena s strani zavezniškega sodišča za zločine proti človeštvu., zato sklepam, da Pravični ni pisal o tej stranki in njenem vodji.
Ad.4.
Pravični je napisal: Prihodnje leto bomo praznovali 80 letnico kar je postal kancler. Rad bi vedel, kje in kdo bo praznoval to obletnico. Verjamem, da je imel tako zaslužen in dobrotljiv človek državni pogreb ob treskanju topovskih salv, vendar tega nisem našel v zgodovinskih knjigah, res pa je, da so 30. aprila 1945 treskale topovske salve okrog neke kanclerske palače. ker je artilerija v lasti države, dopuščam, da je streljala na državnem pogrebu.
PS. Za Dan upora bom imel govor, zato bi bil Pravičnemu zelo hvaležen, če bi mi razkril na koga je mislil. Obljubim, da ga bom v govoru posebej omenil
TUNČEK sobota, 21. april 2012 ob 19:25
Hitler je bija navoden molar, ne pa kakšen upoštevani slikor. Gdo de pa slavija obletnico pa ne ven, mogoče kakši ekstremisti.