Počitniška umska poigraVanja z Vanjo Lebar

Zadnji dan petdnevnega počitniškega tedna v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, so organizatorji namenili delavnici za otroke oziroma umskim poigraVanjem. Obiskala jih je specialna strokovnjakinja s tega področja iz Murske Sobote, ki nam je povedala:

»Moje ime je Vanja Lebar, sem pedagoginja in andragoginja iz Murske Sobote. V samem začetku sem na kratko predstavila svojo dejavnost prostega časa, sestavljanje oblik s korenom in končnico »Vanja«. Idejo umskega poigraVanja sem prikazala z naštevanjem dolge abecede. Tako sem naštela skorajda sto besed in otroke tako nekoliko drugače povabila k sodelovanju.

Spoznavali smo se s preprosto, a zmeraj učinkovito metodo metanja žogice in s klicanjem imena. Tako smo hitro ugotovili, da se otroci med sabo že poznajo in je delo v skupini potekalo sproščeno. Smeje smo se prijeli za nos, si pogledali v oči in pričeli. Naredili smo preprosto vajo s pladnjem. Nanj smo zložili 15 stvari, jih pokrili z ruto. In potem smo ugotavljali, kaj je iz pladnja v tem času izginilo. Otroci imajo izjemen spomin. Zagotovo bodo vedeli babicam in staršem pomagati pri pomnjenju seznama, kaj prinesti iz trgovine.

Vsak je na papirju dobil izpisane besede, ki sem jih našla na njihova imena. Beseda v besedi torej. Ime v besedi. In tako smo pričeli z ustvarjanjem. Nekateri so risali, drugi pisali. Nagrade so dobili najhitrejši in najustvarjalnejši. Knjigo »Popolna igra« so dobile Ines, Urška in Ema. Aljaž, ki pa je rad na računalniku, je dobil e-knjigo »BesedoVanja 3«.

Izdelke smo pobrali, zložili na kup in se še malo posvetili našemu telesu. Preučili smo ravnotežje in se iz lastovk spreminjali v živali s pantomimo. Z levo roko smo segali po desnem čelu ipd.. Vse, kar se nam zdi samoumevno, se lahko v trenutku spremeni, če ne pomislimo. Spremenili smo navado, pogled in se ob tem nasmejali. Zatem smo drug drugemu postali ogledalo. Zelo lepo se je pokazalo, da veliko lažje sledimo kretnjam osebe, ki smo ji blizu. Ponavljamo torej poteze in gibe. Skorajda istočasno, a ker smo ogledalo, počnemo to simetralno. Po tej vaji sem otrokom določila, kateri sadež predstavljajo. Za zaključek smo tako namešali sadno solato. Svoj obisk sem zaključila s pozdravi in z željo, da se bodo otroci še velikokrat tako umsko in telesno poigravali.«

Otroci so nato odhiteli na DOSOR-jevo dvorišče, kjer se je že vse pripravljalo za postavitev klopotca.