V Logarovcih so obeležili 40 let žetve z mlatilnico
Etnološka prireditev Zaključek žetve v Logarovcih
Zaključek žetve v Logarovcih
Čeprav je žetev zlatega klasja ponekod že končana, so se v Logarovcih na Murskem polju v Prlekiji v občini Križevci odločili, da po mnogih letih ponovno obudijo stari žetveni običaj in sicer mlatitev rži z mlatilnico.
Prvi začetki prikazovanja žetve z mlatilnico in »danfarjem«, ki ga je
pozneje zamenjal traktor, so se začeli davnega leta 1975 in letos so v
Logarovcih obeležili 40 let prvih začetkov žetve in mlatitve na stari
način. Da pa spomin tega lepega kmečkega opravila ne bi šel povsem v
pozabo, so se v gasilskem društvu Logarovci odločili za projekt, ki so
ga naslovili »Zaključek žetve v Logarovcih«. Tako so ob tej etnološki
prireditvi pripravili več spremljajočih prireditev, kot je denimo
nogometna tekma med damfaristi iz Logarovcev in kombajnisti iz
Kokoričev, pa kmečke igre priprave in peke kruha na nekdanji način, moški
skok v vrečah in ples z jabolko.
Osrednja prireditev »Zaključek žetve v Logarovcih« je bil v nedeljo, 26. julija, pri vaško-gasilskem domu v Logarovcih, ko je po mnogih letih spet »zapela« mlatilnica iz leta 1912 last Marjana Kolarja iz Logarovcev. Žanjci in žanjice pa so nekaj dni prej na bližnji njivi ročno poželi rž in suho snopje rži za mlatitev pripeljali s konjsko vprego na prireditveni prostor. Ta dan je bil v Logarovcih pravi kmečki praznik, ko si je etnološko prireditev ogledalo veliko domačinov in obiskovalcev od drugod. Predvsem mladi rod je spoznal kanček nekdanjega utripa dela in življenja kmečkega življa, predvsem v času žetve.
Mlatilnico je pomagal gnati traktor prav tako s častitljivo letnico iz leta 1954 last Vlada Štuheca iz Logarovcev. Še preden je »zapela« mlatilnica je gospodar Milan Kovačič prikazal ročno klepanje kose za žetev zlatega klasja, ki je bil vesel, da se je mladi rod po mnogih letih na pobudo Boruta Kovačiča odločil, da so skupaj s starejšimi domačini prikazali mlatitev rži. Predvsem vsi, ki so sodelovali na prireditvi so obujali spomine na nekdanje čase in mladim pokazali, kako je bilo nekoč težko delo na zemlji v času žetve in kako težko so prišli do skorjice kruha.
Kot so povedali Logarovčani je nekoč en delavec »težak«, ki je opravljal dela v času žetve, moral delati kar 12 ur trdnega dela, da si je potem zaslužil kolač kruha. Ko se je začela mlatitev rži je vsak, ki je sodeloval pri tem opravilu imel svoje zadolženo delo. Na mlatilnici je snope rži v mlatilnico dajal »mašinister« Vlado Štuhec, pomagali sta mu dve ženski, starejši možakar je snope metal na mlatilnico, dva možakarja sta slamo z lesenimi vilami nosila v »oslico«. Tudi pri vrečah je bilo potrebno pazljivo skrbeti, da je v vreče priteklo očiščeno zrnje.
Prav gotovo je praznik »Zaključek žetve v Logarovcih« vsem ostal v lepem spominu, pa čeprav je potek bil bolj počasnejši, se nikomur nikamor ni mudilo in kolo časa so zavrteli za nekaj desetletij nazaj. Rdeča nit je bilo obujanje starih žetvenih običajev, navad in dela z mlatilnico. Nekoč so še po prleških vaseh mlatili pšenico in rž z mlatilnico, katere je poganjal »danfar« na drva in takrat je bil pri vsaki hiši pravi praznik, kajti žetev je bilo opravilo, ko so si kmetje kašče napolnili s pšenico in ržjo, da so se potem lahko preživljali in iz moke so gospodinje pekle domači dišeči kruh. Nekoč, ko je bila mlatilnica v vasi, je bil to pravi kmečki praznik, ko pa so mlatilnico peljali iz ene v drugo vas so jo ženske in otroci lepo okrasili z rožami in drugim zelenjem. Menda so Logarovčani mlatilnico znali za tisti čas najlepše okrasiti. To so bili lepi časi, pravijo v Logarovcih in kanček tega utripa so ponovno obudili in prav je tako.
Osrednja prireditev »Zaključek žetve v Logarovcih« je bil v nedeljo, 26. julija, pri vaško-gasilskem domu v Logarovcih, ko je po mnogih letih spet »zapela« mlatilnica iz leta 1912 last Marjana Kolarja iz Logarovcev. Žanjci in žanjice pa so nekaj dni prej na bližnji njivi ročno poželi rž in suho snopje rži za mlatitev pripeljali s konjsko vprego na prireditveni prostor. Ta dan je bil v Logarovcih pravi kmečki praznik, ko si je etnološko prireditev ogledalo veliko domačinov in obiskovalcev od drugod. Predvsem mladi rod je spoznal kanček nekdanjega utripa dela in življenja kmečkega življa, predvsem v času žetve.
Mlatilnico je pomagal gnati traktor prav tako s častitljivo letnico iz leta 1954 last Vlada Štuheca iz Logarovcev. Še preden je »zapela« mlatilnica je gospodar Milan Kovačič prikazal ročno klepanje kose za žetev zlatega klasja, ki je bil vesel, da se je mladi rod po mnogih letih na pobudo Boruta Kovačiča odločil, da so skupaj s starejšimi domačini prikazali mlatitev rži. Predvsem vsi, ki so sodelovali na prireditvi so obujali spomine na nekdanje čase in mladim pokazali, kako je bilo nekoč težko delo na zemlji v času žetve in kako težko so prišli do skorjice kruha.
Kot so povedali Logarovčani je nekoč en delavec »težak«, ki je opravljal dela v času žetve, moral delati kar 12 ur trdnega dela, da si je potem zaslužil kolač kruha. Ko se je začela mlatitev rži je vsak, ki je sodeloval pri tem opravilu imel svoje zadolženo delo. Na mlatilnici je snope rži v mlatilnico dajal »mašinister« Vlado Štuhec, pomagali sta mu dve ženski, starejši možakar je snope metal na mlatilnico, dva možakarja sta slamo z lesenimi vilami nosila v »oslico«. Tudi pri vrečah je bilo potrebno pazljivo skrbeti, da je v vreče priteklo očiščeno zrnje.
Prav gotovo je praznik »Zaključek žetve v Logarovcih« vsem ostal v lepem spominu, pa čeprav je potek bil bolj počasnejši, se nikomur nikamor ni mudilo in kolo časa so zavrteli za nekaj desetletij nazaj. Rdeča nit je bilo obujanje starih žetvenih običajev, navad in dela z mlatilnico. Nekoč so še po prleških vaseh mlatili pšenico in rž z mlatilnico, katere je poganjal »danfar« na drva in takrat je bil pri vsaki hiši pravi praznik, kajti žetev je bilo opravilo, ko so si kmetje kašče napolnili s pšenico in ržjo, da so se potem lahko preživljali in iz moke so gospodinje pekle domači dišeči kruh. Nekoč, ko je bila mlatilnica v vasi, je bil to pravi kmečki praznik, ko pa so mlatilnico peljali iz ene v drugo vas so jo ženske in otroci lepo okrasili z rožami in drugim zelenjem. Menda so Logarovčani mlatilnico znali za tisti čas najlepše okrasiti. To so bili lepi časi, pravijo v Logarovcih in kanček tega utripa so ponovno obudili in prav je tako.
