Gospodarske prednosti gojenja konoplje: donos dvakrat večji, kot pri pridelavi sladkorne pese?
Na sejmu AGRA so pripravili okroglo mizo o legalizaciji konoplje
Industrijska konoplja
Na okrogli mizi o legalizaciji konoplje v okvirih politike in gospodarstva, organizirali so jo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Društvo zeliščarjev Pomurja, Zadruga Konopko in Konoplja.org, so udeleženci ugotovili, da je v Sloveniji najprej potrebno doseči soglasje, kaj želimo s konopljo.
Ne farmacevtska
industrija, problem je birokracija
Posvet je potekal v sklopu svetovnega kongresa konoplje, njegova direktorica Majda Robič pa je na njem povedala, da v Sloveniji še vedno ni povsem jasno, kako je konopljo mogoče pridelovati, predelovati in uporabljati, najbolj pereče pa je zdravljenje z njo. Zato je cilj spremeniti zakonodajo, tako da bo mogoče konopljo uporabljati za zdravljenje, da bo dostopna legalno in da tisti, ki jo uporabljajo, ne bodo obravnavani kot kriminalci.
Slovenska farmacevtska industrija nima nič proti konoplji, kot se govori, problem je v birokraciji, ki bi morala dovoliti pridelavo in prodajo na tržišču, je poudarila.
Poslanka Združene levice Violeta Tomič je opisala prizadevanja stranke za ureditev zakonodaje na tem področju, da bi pravilnike uskladili z zakonodajo, in ugotavljala, da so pri tem zdaj naleteli na pozitiven odziv na vseh področjih, prvi korak pa je po njenih besedah premik konoplje iz prve skupine, v kateri so najbolj nevarne droge, v tretjo skupino.
Po Tomičevi je tudi nujno, da se zviša dovoljena količina vsebnosti THC pri industrijski konoplji, ki je zdaj 0,2 odstotka, vsaj na 0,6 odstotka, pri izdelkih je potrebna oznaka izvora, prav tako pa naj ne bi bilo omejitev pri površinah za gojenje konoplje.
Matjaž Grkman z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opozoril, da še vedno mešamo t. i. industrijsko in t. i. medicinsko konopljo, kar zadeva prvo, s katerim ima to ministrstvo opravka, so nekatere pravilnike že spremenili, tako da se za prehrano lahko uporablja.
Tomaž Koren, ki je predstavljal Konopljo.org, je opozoril, da se konoplja pri nas deli glede na uporabo, t.j. za terapevtske, industrijske in druge namene, pri čemer slednje pomeni kajenje, in da je po pomoti pristala na listi prepovedanih drog, danes pa je že splošno sprejemljiva tudi pri uporabi v t. i. medicinske namene, še vedno pa je vprašljivo njeno pridelovanje, zato je po njegovem pri zakonodaji potreben njen celovit pristop.
Pridelava konoplje donosnejša od pridelave sladkorne pese
Gorazd Marinček iz Gibanja za trajnostni razvoj je navedel gospodarske prednosti gojenja konoplje. V primerjavi s sladkorno peso, ki jo želimo v Sloveniji znova pridelovati, je donos prve od 750 do 800 evrov na hektar, konoplje pa od 1200 do 2000 evrov. Če bi za postavitev tovarne sladkorja dali 140 milijonov evrov in dobili 130 delovnih mest, bi za šest tovarn za predelavo konoplje dali le 20 milijonov, prinesle pa bi 750 delovnih mest, je povedal.
Tudi Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je mnenja, da moramo v Sloveniji odnos do konoplje redefinirati in ustanoviti urad, ki se bo resno ukvarjal s konopljo, za ureditev razmer pa je potrebno politično soglasje tako v parlamentu kot med prebivalci Slovenije. Nehumano je, da ne bi ljudi zdravili s konopljo, ker je lahko pri nekaterih diagnozah edina učinkovita, vendar pa ne smemo pozabiti na preventivo, saj lahko konoplja prinese tudi slabe stvari, je dodal.
V razpravi pa je bilo med drugim slišati, da je v kazenski praksi še vedno kaznivo gojenje vsake konoplje, saj je konoplja še vedno ena sama rastlina, ne glede na vsebnost THC, ter da je kazenska politika policije in pravosodja pri njenem obravnavanju v Sloveniji zelo različna.
Posvet je potekal v sklopu svetovnega kongresa konoplje, njegova direktorica Majda Robič pa je na njem povedala, da v Sloveniji še vedno ni povsem jasno, kako je konopljo mogoče pridelovati, predelovati in uporabljati, najbolj pereče pa je zdravljenje z njo. Zato je cilj spremeniti zakonodajo, tako da bo mogoče konopljo uporabljati za zdravljenje, da bo dostopna legalno in da tisti, ki jo uporabljajo, ne bodo obravnavani kot kriminalci.
Slovenska farmacevtska industrija nima nič proti konoplji, kot se govori, problem je v birokraciji, ki bi morala dovoliti pridelavo in prodajo na tržišču, je poudarila.
Poslanka Združene levice Violeta Tomič je opisala prizadevanja stranke za ureditev zakonodaje na tem področju, da bi pravilnike uskladili z zakonodajo, in ugotavljala, da so pri tem zdaj naleteli na pozitiven odziv na vseh področjih, prvi korak pa je po njenih besedah premik konoplje iz prve skupine, v kateri so najbolj nevarne droge, v tretjo skupino.
Po Tomičevi je tudi nujno, da se zviša dovoljena količina vsebnosti THC pri industrijski konoplji, ki je zdaj 0,2 odstotka, vsaj na 0,6 odstotka, pri izdelkih je potrebna oznaka izvora, prav tako pa naj ne bi bilo omejitev pri površinah za gojenje konoplje.
Matjaž Grkman z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je opozoril, da še vedno mešamo t. i. industrijsko in t. i. medicinsko konopljo, kar zadeva prvo, s katerim ima to ministrstvo opravka, so nekatere pravilnike že spremenili, tako da se za prehrano lahko uporablja.
Tomaž Koren, ki je predstavljal Konopljo.org, je opozoril, da se konoplja pri nas deli glede na uporabo, t.j. za terapevtske, industrijske in druge namene, pri čemer slednje pomeni kajenje, in da je po pomoti pristala na listi prepovedanih drog, danes pa je že splošno sprejemljiva tudi pri uporabi v t. i. medicinske namene, še vedno pa je vprašljivo njeno pridelovanje, zato je po njegovem pri zakonodaji potreben njen celovit pristop.
Pridelava konoplje donosnejša od pridelave sladkorne pese
Gorazd Marinček iz Gibanja za trajnostni razvoj je navedel gospodarske prednosti gojenja konoplje. V primerjavi s sladkorno peso, ki jo želimo v Sloveniji znova pridelovati, je donos prve od 750 do 800 evrov na hektar, konoplje pa od 1200 do 2000 evrov. Če bi za postavitev tovarne sladkorja dali 140 milijonov evrov in dobili 130 delovnih mest, bi za šest tovarn za predelavo konoplje dali le 20 milijonov, prinesle pa bi 750 delovnih mest, je povedal.
Tudi Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je mnenja, da moramo v Sloveniji odnos do konoplje redefinirati in ustanoviti urad, ki se bo resno ukvarjal s konopljo, za ureditev razmer pa je potrebno politično soglasje tako v parlamentu kot med prebivalci Slovenije. Nehumano je, da ne bi ljudi zdravili s konopljo, ker je lahko pri nekaterih diagnozah edina učinkovita, vendar pa ne smemo pozabiti na preventivo, saj lahko konoplja prinese tudi slabe stvari, je dodal.
V razpravi pa je bilo med drugim slišati, da je v kazenski praksi še vedno kaznivo gojenje vsake konoplje, saj je konoplja še vedno ena sama rastlina, ne glede na vsebnost THC, ter da je kazenska politika policije in pravosodja pri njenem obravnavanju v Sloveniji zelo različna.
