Novi izzivi v pridelovanju sladkorne pese
Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni so pripravili okroglo mizo z naslovom Sladkorna pesa – novi izzivi
Tovarno sladkorja Ormož so zaprli konec leta 2006
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki si prizadeva ponovno oživiti pridelavo sladkorne pese, je na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravilo okroglo mizo z naslovom Sladkorna pesa – novi izzivi.
Poleg predsednika združenja Miroslava Kosija so spregovorili evropski
poslanec Franc Bogovič, državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu
mag. Tanja Strniša, v.d. generalne direktorice za turizem in
internacionalizacijo Eva Stravs Podlogar, doc. dr. Rok Mihelič iz
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Črtomir Rozman iz
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter dr.
Pedram Dehdari iz nemškega podjetja Ensymm in Hans van Klink iz
nizozemske družbe za trajnostni razvoj.
Vse do leta 2006 je bila pridelava sladkorne pese v Sloveniji pomembna panoga. Zaradi evropske kmetijske politike se je pridelava v Sloveniji opustila, uvedene so bile kvote, ki pa se z letom 2017 ukinjajo. Ukinitev kvot pa je predpogoj za ponovno oživitev pridelave sladkorne pese v Sloveniji. »Cene sladkorja, kakor tudi napovedi za sektor sladkorja za naslednja leta, niso najbolj vzpodbudne. Kljub na prvi pogled slabim okoliščinam sem prepričan, da mora slovenska kmetijska politika in stroka podrobno proučiti situacijo in se skupaj s kmeti odločiti ali je nastopil čas, da se kraljica poljščin ponovno prideluje in predeluje v Sloveniji,« je izpostavil Bogovič, ki meni, da bo Slovenija v evropskem in svetovnem kmetijstvu uspešna samo, »če bomo sledili razvojne trende, če se bomo znali dobro organizirati in če bomo znali tekmovati z najboljšimi«. Strniševa je dodala, da je želja kmetijskega ministrstva, da bi se po odpravi kvot na trgu sladkorja vzpostavile ugodne razmere glede donosnosti proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese, ki bi spodbudile interes pridelovalcev in investitorjev za nadaljnje korake.
Stravs Podlogarjeva je dejala, da bi bila za ponovno vzpostavitev pridelave in predelave sladkorja najprimernejša lokacija nekdanje tovarne v Ormožu, obenem pa dodala, da v sedanji gospodarski krizi država nima na voljo razpoložljivih sredstev za nakup potrebne nepremičnine.
Mihelič je poudaril, da je potrebno za donosno pridelavo sladkorne pese izboljšati kvaliteto tal. Rodovitna tla v severovzhodni Sloveniji so izredno kisla, tla pa bi bilo potrebno izdatno apniti. Van Klink in Dehdari sta predstavila tuje izkušnje glede predelave sladkorne pese, tudi za potrebe farmacije. V razpravo sta se vključila tudi župana Ormoža Alojz Sok in Dobrovnika Marjan Kardinar. Sok meni, da bo pomoč države pri ponovni oživitvi proizvodnje sladkorne pese nujno potrebna, vsaj pri pridobivanju investitorjev, ki bi zgradili tovarno, Kardinar pa predlaga, da se čim prej prične s pridelavo sladkorne pese na manjših površinah in v nekem obdobju priti do kazalcev, ki bodo čez leta, ko bi se lahko ponovno v večji meri »kraljica polj« vrnila na slovenske kmetijske površine, pomagali, da bi bili donosi primerljivi z največjimi pridelovalci te kulture.
Vse do leta 2006 je bila pridelava sladkorne pese v Sloveniji pomembna panoga. Zaradi evropske kmetijske politike se je pridelava v Sloveniji opustila, uvedene so bile kvote, ki pa se z letom 2017 ukinjajo. Ukinitev kvot pa je predpogoj za ponovno oživitev pridelave sladkorne pese v Sloveniji. »Cene sladkorja, kakor tudi napovedi za sektor sladkorja za naslednja leta, niso najbolj vzpodbudne. Kljub na prvi pogled slabim okoliščinam sem prepričan, da mora slovenska kmetijska politika in stroka podrobno proučiti situacijo in se skupaj s kmeti odločiti ali je nastopil čas, da se kraljica poljščin ponovno prideluje in predeluje v Sloveniji,« je izpostavil Bogovič, ki meni, da bo Slovenija v evropskem in svetovnem kmetijstvu uspešna samo, »če bomo sledili razvojne trende, če se bomo znali dobro organizirati in če bomo znali tekmovati z najboljšimi«. Strniševa je dodala, da je želja kmetijskega ministrstva, da bi se po odpravi kvot na trgu sladkorja vzpostavile ugodne razmere glede donosnosti proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese, ki bi spodbudile interes pridelovalcev in investitorjev za nadaljnje korake.
Stravs Podlogarjeva je dejala, da bi bila za ponovno vzpostavitev pridelave in predelave sladkorja najprimernejša lokacija nekdanje tovarne v Ormožu, obenem pa dodala, da v sedanji gospodarski krizi država nima na voljo razpoložljivih sredstev za nakup potrebne nepremičnine.
Mihelič je poudaril, da je potrebno za donosno pridelavo sladkorne pese izboljšati kvaliteto tal. Rodovitna tla v severovzhodni Sloveniji so izredno kisla, tla pa bi bilo potrebno izdatno apniti. Van Klink in Dehdari sta predstavila tuje izkušnje glede predelave sladkorne pese, tudi za potrebe farmacije. V razpravo sta se vključila tudi župana Ormoža Alojz Sok in Dobrovnika Marjan Kardinar. Sok meni, da bo pomoč države pri ponovni oživitvi proizvodnje sladkorne pese nujno potrebna, vsaj pri pridobivanju investitorjev, ki bi zgradili tovarno, Kardinar pa predlaga, da se čim prej prične s pridelavo sladkorne pese na manjših površinah in v nekem obdobju priti do kazalcev, ki bodo čez leta, ko bi se lahko ponovno v večji meri »kraljica polj« vrnila na slovenske kmetijske površine, pomagali, da bi bili donosi primerljivi z največjimi pridelovalci te kulture.
