V pomožno policijo se bodo lahko odslej vključili tudi upokojeni policisti

V skladu s spremembo 101. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 86/15 in je začela danes veljati, se je starost pomožnega policista dvignila s 50 na 60 let. Tako bo lahko slovenska policija med pomožne policiste odslej vključevala tudi upokojene policiste in tiste, ki jim je delovno razmerje prenehalo po lastni volji. Sprememba uredbe o pomožni policiji pa omogoča sklepanje pogodb o prostovoljni službi v pomožni policiji z že strokovno usposobljenimi bivšimi policisti, ne da bi bilo za to treba izvesti javni razpis in osnovno usposabljanje.

V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14) se je tretji odstavek 101. člena spremenil tako, da se sedaj glasi: "V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 60 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo." Za četrtim odstavkom je bil dodan nov peti odstavek, ki se glasi: "Pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status upokojenca, ne veljajo omejitve trajanja začasnega ali občasnega dela, določene v zakonu, ki ureja trg dela." Namen opisane zakonske spremembe je dobiti dodatne pomožne sile, ki bi lahko čim bolje pomagale policiji.

Na podlagi danes sprejete Uredbe o dopolnitvi Uredbe o pomožni policiji, ki bo začela veljati z jutrišnjim dnem, pa bo upokojenim policistom in tistim, ki so prostovoljno zapustili policijo, omogočeno vključevanje v pomožno policijo tudi brez razpisa in usposabljanja, pod pogojem, da so mlajši od 60 let in so v zadnjih petih letih prenehali z delom v policiji. V tem primeru bo neposredno sklenjena pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji iz 7. člena te uredbe, saj gre za osebe, ki so že strokovno usposobljene. Ker je javni razpis namenjen predvsem iskanju ustreznih kandidatov, v tem primeru ni potreben.

Takšnih kandidatov je trenutno 801 in vsem so poslali pisno povabilo, ali sprejmejo predlog za podpis pogodbe o delu v pomožni policiji. Do danes so prejeli že 95 pritrdilnih odgovorov. Z vsemi posamezniki, ki bodo soglašali z opravljanjem dela v pomožni policiji, bodo začeli postopek podpisa pogodbe - predvidoma bodo pogodbe z njimi podpisali konec prihodnjega tedna - in jih uvrstili na seznam, na katerem je že 252 pomožnih policistov. Nato bodo lahko začeli z delom, za katerega bodo prejeli plačilo, njihova pokojnina pa v tem času ne bo zamrznjena.

Praviloma bodo razporejeni na policijske postaje na območjih, kjer prebivajo, oz. naj bi predvsem pomagali na tistih policijskih postajah, ki so zaradi obvladovanja povečanega migrantskega toka trenutno kadrovsko okrnjene, saj so tamkajšnji redno zaposleni preusmerjeni na delo na meji. V primeru nezadostnega odziva med upokojenimi policisti bodo za preostala prosta mesta v pomožni policiji (vseh so predvideli okoli 550) izvedli javni razpis v skladu z Uredbo o pomožni policiji, na katerega se bodo lahko prijavili tudi preostali zainteresirani kandidatki oz. kandidatke.

Institut pomožne policije je sicer urejen v XI. poglavju Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki v členih od 101 do 106 podrobneje opredeljuje opravljanje nalog pomožnih policistov, njihove pravice in dolžnosti, dolžnosti njihovih delodajalcev, vpoklic pomožne policije, evidenco pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste ter podzakonsko ureditev. Pomožni policisti so torej državljani Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje najmanj petih let. Za opravljanje nalog policije so vpoklicani v primerih,  ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov; ob naravnih in drugih nesrečah;  v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost;  za zavarovanje državne meje;  v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja.