Silvo Žnidarič iz Kuršincev, del gospodarskega poslopja prekril s slamo
Ohranja in neguje stare običaje in to vse skupaj prenaša na mlajše rodove
Jože Žerdin, sreda, 18. november 2015 ob 17:36
Pokrivanje gospodarskega poslopja s slamo
Čeprav je v Prlekiji le tu in tam videti še kakšno cimprano hišo, ki je krita s slamo, so spomini na nekdanjo arhitekturno gradnjo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij so danes še vedno živi. Življenje v takih cimpranih hišah, kritih s slamo je bilo za tiste čase prijetno in udobno, kajti v hišah, ni bilo ne elektrike, vode, ampak so imeli le črno kuhinjo. Ob večerih pa so si svetili s petrolejkami.
Da pa spomin na nekdanje čase ne bi zbledel in šel v pozabo, se je Silvo
Žnidarič iz Kuršincev pri Mali Nedelji v Prlekiji odločil in ob
stanovanjski hiši s slamo pokril del gospodarskega poslopja. Na svoji
njivi je namreč posejal žito, ga skupaj z družino in ostalimi sorodniki
ter znanci ročno požel. Ko se je snopje, ki je bilo povezano v ritovine
posušilo se je Silvo v teh poznih jesenskih dneh lotil pokrivanje strehe
s slamo. Delo mu je šlo kar dobro od rok, kajti Silvo je vajen in vešč
takega opravila. Pri svojem delu je namreč uporabljal razne lesene
pripomočke za pokrivanje strehe in slamnata streha je bila kmalu
pokrita.
Tako je Silvo Žnidarič, ob pomoči svoje žene Bernarde in sina
Denisa obnovil spomine na nekdanje čase, pokrivanje stanovanjskih in
gospodarskih streh s slamo. Pri Žnidaričevih v Kuršincih so sicer več
deset let ročno izdelovali zidano opeko, tudi za širšo okolico, katera
je morala biti zložena v vrstah in pokrita s slamo. Silvo je tako s
svojim znanjem obudil spomin na čase, ko je bila slama dragocena, ne
samo za steljo in krmo živini, temveč tudi kot surovina – material za
pokrivanje streh na hišah in drugih objektih. Silvo si za to delo
zasluži vso pohvalo.
Spodaj so fotografije ob žetvi žita, pri kateri so sodelovali tudi gostje Turistične kmetije Vrbnjak in priprava slame za pokrivanje.
Foto: Branko Košti