Bernard Rebernik, igralsko presenečenje

V petek, 13. novembra, je bila v Domu kulture premiera monokomedije Prstani Apokalipse, prvenec mladega še ne polnoletnega igralca, dramatika in režiserja Bernarda Rebernika, dijaka 3. letnika Gimnazije Franca Miklošiča.

"Gre za pravi in celostni avtorski projekt, kar je nedvomno velik zalogaj za nekoga, ki se je z gledališčem do sedaj ukvarjal parcialno in zgolj kot ljubitelj, ki je občasno spremljal gledališke delavnice in podobna izobraževanja. Zato je monokomedija Prstani apokalipse absolutni presežek v svoji izraznosti, svežosti in inovativnosti.

Bernard Rebernik je napisal besedilo, ki je nekakšna mešanica intimnega izraza in klica odraščajočega moškega, ki vstopa v svet s kopico vprašanj in izzivov, ki si jih vsak mladostnik postavlja ter univerzalne zgodbe o moči in prevladi/pohlepu in slabištvu, ki tarejo naš ubogi planet. Teme, s katerimi nam postreže so: odraščanje, moč, socialna umeščenost, smisel bivanja, spolno dozorevanje, ljubezen, sprejetost, samozavest, lastna podoba, ipd. A vsa ta vprašanja je avtor duhovito umestil v širši bivanjski kontekst, ki se dotika in razširja, vzpostavlja in inicira pomembna eksistencialna vprašanja vseh nas. Slednja pa je umestil v domišljijski fantastični okvir, ki se spogleduje z modernimi filmskimi enačicami filmov z galaktičnimi (arhetipskimi) in apokaliptičnimi vsebinami, kjer se lomijo kopja med dobrim in zlim, med bogom in satanom, na črnobelem manihejskem platnu sveta. Predstava je nedvomno sveža in zanimiva, polna humorja, ironije, morda celo cinizma, ki sicer ni lastna tako mlademu človeku, kar nakazuje na veliko zrelost in sposobnost pronicljivega in kritičnega vpogleda na našo stvarnost.

Bernard Rebernik je igralsko presenečenje. Talent za gib, prostorska inteligenca, občutek za ritem in močan občutek za opazovanje, močna odrska prezenca in karizma, pa tudi samozavest so njegovi 'prstani moči'. Najmočnejši je Bernard v dramski igri, prav tam, ko polnokrvno vstopa v vloge in jih tako bravurozno odigra, da jemlje dih. (detektiv npr.) Njegov mikro/makrokozmos je bogat, razvejan, radoveden, nesluteno zrel in kreativno plemenito nor. In take svete norosti lahko samo pohvalimo, podpiramo in si želimo, da bi se v izraznostih, s katerimi nam je postregel, še naprej razvijal v nedvomno bogatega ustvarjalca, sejalca, ki bo žel na svoji poti, če bo le želel in še naprej smelo raziskoval svet v in izven sebe. Kot igralec, kot performer, kot dramatik, režiser, gledališčnik ali filmar, kot mislec, kot človek, ki bo znal iz plevela izluščiti tisto, kar nas osrečuje in notranje plemeniti. In če bo le želel, bo še naprej daroval. Mi bomo veseli. Čestitam!", je zapisala selektorica za Vizije, Maja Gal Štromar.

Foto: Ludvik Rogan in Tomi Stajnko