Na Filozofski fakulteti v Mariboru drugič podelili Miklošičevo nagrado in priznanja

Nagrada se podeljuje kot posebno priznanje za izjemne uspehe, zasluge in dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju ali za dosežke, ki so pomembno prispevali k uveljavitvi, razvoju in ugledu fakultete v zadnjih treh akademskih letih

Prlekija-on.net, petek, 20. november 2015 ob 12:23
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je letos drugič podelila Miklošičevo nagrado in priznanja, ki nosijo ime po našem jezikoslovcu svetovnega slovesa dr. Francu Miklošiču in s katerimi fakulteta želi spodbuditi kakovost znanstvenoraziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe.

Nagrada se podeljuje na dan Miklošičevega rojstva, 20. novembra, kot posebno priznanje za izjemne uspehe, zasluge in dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju ali za dosežke, ki so pomembno prispevali k uveljavitvi, razvoju in ugledu fakultete v zadnjih treh akademskih letih.

Nagrada profesorju, priznanja študentom
Komisija za podelitev Miklošičeve nagrade in priznanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je na predlog Oddelka za psihologijo FF UM sprejela sklep, da v letu 2015 prejme Miklošičevo nagrado red. prof. dr. Norbert Jaušovec za izjemne dosežke na področju psihologije in nevroznanosti.

Raziskovalno delo prof. dr. Norberta Jaušovca je v zadnjem desetletju pomembno doprineslo k mednarodnemu ugledu Oddelka za psihologijo in celotne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegove raziskave in publikacije so spodbudile številne raziskovalce k iskanju odgovorov na kompleksne probleme s področja kognitivne nevroznanosti, obenem pa predstavljajo zgled za visokošolske učitelje in raziskovalce z najrazličnejših področij ter vodilo za doseganje raziskovalne odličnosti v širšem univerzitetnem okolju.

Miklošičeva priznanja so namenjena tudi študentom vseh 12 študijskih področij za najboljše magistrsko delo ali drugo raziskovalno delo, ki izrazito presega okvire študijskih zahtev. Prav letos bodo trem študentom tovrstna priznanja podelili prvič.

Miklošičevo priznanje za področje Psihologija v letu 2015 prejme Saša Zorjan za magistrsko delo z naslovom Individualne razlike in učinek ego izčrpanosti: vpliv implicitnih prepričanj na samokontrolo, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Katje Košir.

V magistrskem delu je uporabljen izvedbeno kompleksen eksperimentalni raziskovalni načrt, ki omogoča preučevanje vzročnih odnosov, kar predstavlja najvišjo raven ciljev psihološkega znanstvenega raziskovanja. Magistrsko delo odlikuje odličen raziskovalni načrt, izjemna jasnost pisanja in dobro zastavljena struktura. Ugotovitve prispevajo k razumevanju pojava ego izčrpanosti in vloge prepričanja pri tem pojavu, hkrati pa odpirajo nove raziskovalne probleme.

Miklošičevo priznanje za področje Slovenistika v letu 2015 prejme Mojca Marič za magistrsko delo z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: Paradigmatski zasuk po l. 1991, ki ga je izdelala pod mentorstvom doc. dr. Branislave Vičar.

Magistrsko delo je izvirno in kakovostno teoretično-empirično delo s področja slovenistike, v katerem je diskurzivna teorija prvič uspešno povezana tudi s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično in historično analizo. Interdisciplinarno in transdisciplinarno raziskavo odlikuje bogato in poglobljeno teoretsko znanje, metodološko korektna in natančna analiza, temelječa na obsežnem korpusu izbranih besedil iz medijskega diskurza, ter jezikovna ter tehnična dovršenost.

Miklošičevo priznanje za področje Pedagogika v letu 2015 prejme Barbara Brec za magistrsko delo z naslovom Odkrivanje govorno-jezikovnih motenj pri 5-letnikih, ki ga je izdelala pod mentorstvom red. prof. dr. Majde Schmidt in somentorstvom viš. pred. dr. Franca Smoleta.

Magistrsko delo je zelo aktualno, saj v zadnjih letih logopedi odkrivajo nerazložljiv porast govorno-jezikovnih motenj, sama pa je podala pomemben in izviren prispevek k določitvi nekaterih pokazateljev govornega razvoja petletnikov in dejavnikov, ki imajo vpliv na njegovo razvitost. Delo ima zato praktično vrednost kot napotilo logopedom pri njihovem delu in je pomembna informacija vzgojiteljem predšolskih otrok ter pedagoškim delavcem, hkrati pa ima pomen tudi za lingvistično normiranje govora v zgodnjih fazah otrokovega govora.

Občina Ljutomer pa že vrsto let ob slovenskem kulturnem prazniku pripravlja prireditev s podelitvijo Miklošičeve nagrade in priznanj, ki se podeljujejo za dosežke na področju kulture.


Več v Kultura in izobraževanje