Izkoreninimo nasilje nad ženskami
V Kongresnem centru Brdu je bil organiziran nacionalni strokovni posvet z nazivom Nasilje nad ženskami kot javno zdravstveni problem
Posvet Nasilje nad ženskami kot javnozdravstveni problem
Prav na Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami (25. november) je v Kongresnem centru Brdu bil organiziran nacionalni strokovni posvet z nazivom Nasilje nad ženskami kot javno zdravstveni problem. Posvet je potekal v okviru realizacije projekta VESNA - živeti življenje brez nasilja, ki ga izvaja Direktorat za družino pri MDDSZ in enake možnosti. Direktorat za družino pri MDDSZ je uspešno kandidiral na razpisu za EU sredstva (program PROGRESS) s področja enakosti spolov. Z njihovo pomočjo izvaja projekt Vesna - živeti življenje brez nasilja, ki traja od 6. 12. 2013 do 5. 12. 2015. Projekt se osredotoča na ozaveščevalne dejavnosti ter usposabljanja za različne ciljne skupine, ki se pri svojem delu srečujejo s področjem nasilja nad ženskami.
Projekt se izvaja skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve - Policijo.
Kot vsebinski partnerji pa pri projektu sodelujejo tudi Ministrstvo za
zdravje, Ministrstvo za pravosodje ter Vrhovno državno tožilstvo.
Raziskave kažejo, da je nasilje nad ženskami izjemno razširjen pojav. V
Sloveniji ima izkušnjo psihičnega nasilja vsaka druga ženska, medtem ko
vsaka peta doživlja fizično nasilje. Nekatere razvite družbe so v
določeni meri že uspele zajeziti problem, in sicer z zagotavljanjem
enakosti žensk in moških ter sistematičnim ozaveščanjem. Iz tega razloga
so projekt VESNA zasnovali kot ciljno usmerjeno dveletno nacionalno
kampanjo, ki bo v širšem smislu opozarjala na problematiko nasilja nad
ženskami, v ožjem pa se bo osredotočala na ozaveščanje tako žensk z
izkušnjo nasilja (in potencialnih žrtev) kakor tudi širše javnosti.
Hkrati pa bo pomemben cilj projekta tudi širjenje informacij o vrstah
pomoči in njihovi dostopnosti.
Udeležence posveta je nagovorila državna sekretarka Martina Vuk, ki je dejala, da je poseben poudarek v nacionalni kampanji "Vesna – živeti življenje brez nasilja" namenjen ozaveščanju, saj je prav ustrezno informiranje potencialnih žrtev ključno v pravočasnem prepoznavanju nasilnega vedenja kot nesprejemljivega.
V okviru strokovnih posvetov, skupno so se zvrstili kar trije, pa so ciljne skupine projekta strokovne delavke in delavci centrov za socialno delo, policije, tožilstva, sodišča in zdravstvenega osebja, vključene pa so tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe osveščanja in pomoči žrtvam nasilja. Med drugimi so na tokratnem posvetu sodelovali tudi predstavniki Mladinskega centra Prlekije - Centra za družino SOŽITJE.
"Glavni cilji vseh treh strokovnih posvetov v okviru projekta Vesna so izboljšati učinkovitost različnih strok na področju obravnave nasilja, poglobitev znanj in vzpostavljanje tesnejših vezi med strokovnimi službami" je poudarila državna sekretarka Martina Vuk. Udeležence je pozdravila in nagovorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Na posvetu so strokovnjakinje in strokovnjaki spregovorili o zdravstvenih delavcih pri obravnavi nasilja nad ženskami ter izzivih multidisciplinarnega sodelovanja, tako med zdravstvenimi delavci, in še zlasti z drugimi pristojnimi službami, v prizadevanju za večjo usklajenost in doslednost delovanja na tem področju. Sledil je uvodni pozdravni govor Nine Pirnat, državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje ter dr. Danice Rotar Pavlič, predsednice odbora za pravno etična vprašanja pri ZZS. Mag. Leja Javornik Novak, ki je kot voditeljica projekta VESNA najzaslužnejša, da celotna kampanja dosega zastavljene cilje, je spregovorila o samem projektu in razmerju med zakonodajo in družbeno odgovornostjo. O nasilju nad ženskami kot javnozdravstvenem problemu sta spregovorila Barbara Mihevc Ponikvar v imenu nacionalne WHO koordinatorice za preprečevanje nasilja in Matej Vinko iz nacionalnega inštituta za javno zdravje. Darinka Klemenc je kot predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije predstavila 15-letno prizadevanje na področju nasilja nad ženskami v luči stroke zdravstvene in babiške nege.
Dr. Lilijana Šprah iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je govorila o prepoznavnosti in obravnavi žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti in predstavila ključne izsledke projektne raziskave. Dr. Maja Rus Makovec iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je govorila o profesionalni drži zdravstvenega delavca pri obravnavi nasilja nad ženskami vključno z kontekstualnimi dilemami. Opozorila je, podobno kot varuhinja, da moramo v bližnji prihodnosti tudi doseči, da se o tem problemu nasilja nad ženskami in v družini nasploh pogovarjamo in ga rešujemo v enakomernem razmerju med spoloma. Še zdaleč nesprejemljivo je, kot je pokazala udeležba na tokratnem posvetu, da je bilo prisotnih ogromno udeleženk, med tem ko je bilo moških vključno z avtorjem tega prispevka komaj pet (!?).
Dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je predstavila nekaj presenetljivih primerov nasilja ter spregovorila o vlogi zdravnika družinske medicine pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini. Irena Špela Cvetežar je govorila o Vlogi zaposlenih v zdravstveni in babiški negi na področju obravnavanja nasilja nad ženskami. Sama pa opravlja naloge vodje delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Dr. Zalka Drglin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izvedla predstavitev: Občutljiva skrb za ženske z izkušnjo nasilja. V popoldanskem delu pa je regijska koordinatorka za obravnavo nasilja v podravski regiji Francka Premzel govorila o vlogi CSD v primerih zaznave nasilja v družini. Janja Roblek iz Okrožnega sodišča v Kranju je predstavila svojo izvajanje z delovnim naslovom: Zdravnik in drugi zdravstveni delavci v vlogi priče. Kriminalistični inšpektor iz policijske uprave Koper, Cvetko Kokalj, sicer sociolog, je govoril o medinstitucionalnem sodelovanju pri obravnavi nasilja v družini. Maja Plaz iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja pa je predstavila pomen razumevanja vidika ženske, žrtve nasilja v družini, za učinkovitejšo pomoč.
Za sodobno civilizacijsko družbo se ne spodobi, da bi prihajalo do nasilja nad ženskami oziroma nasploh do nasilja v družinah. Za preprečevanje le tega in njegovo dokončno izkoreninjenje je potrebno združiti moči, znanja in izkušnje vseh institucij, nevladnega sektorja in posameznikov. Tabu tema na tem področju, prav po zaslugi tudi projekta VESNA in prizadevanja Direktorata za družino, je bila dodobra razblinjena na celotnem slovenskem prostoru in odprta so vrata, da s skupnimi predanimi prizadevanji preprečujemo na vsakem koraku in v vsakem momentu nasilje nad ženskami in v družini nasploh ter ga v doglednem času tudi izkoreninimo, po vzgledu skandinavskih držav.
Rudi Stegmüller
Udeležence posveta je nagovorila državna sekretarka Martina Vuk, ki je dejala, da je poseben poudarek v nacionalni kampanji "Vesna – živeti življenje brez nasilja" namenjen ozaveščanju, saj je prav ustrezno informiranje potencialnih žrtev ključno v pravočasnem prepoznavanju nasilnega vedenja kot nesprejemljivega.
V okviru strokovnih posvetov, skupno so se zvrstili kar trije, pa so ciljne skupine projekta strokovne delavke in delavci centrov za socialno delo, policije, tožilstva, sodišča in zdravstvenega osebja, vključene pa so tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe osveščanja in pomoči žrtvam nasilja. Med drugimi so na tokratnem posvetu sodelovali tudi predstavniki Mladinskega centra Prlekije - Centra za družino SOŽITJE.
"Glavni cilji vseh treh strokovnih posvetov v okviru projekta Vesna so izboljšati učinkovitost različnih strok na področju obravnave nasilja, poglobitev znanj in vzpostavljanje tesnejših vezi med strokovnimi službami" je poudarila državna sekretarka Martina Vuk. Udeležence je pozdravila in nagovorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Na posvetu so strokovnjakinje in strokovnjaki spregovorili o zdravstvenih delavcih pri obravnavi nasilja nad ženskami ter izzivih multidisciplinarnega sodelovanja, tako med zdravstvenimi delavci, in še zlasti z drugimi pristojnimi službami, v prizadevanju za večjo usklajenost in doslednost delovanja na tem področju. Sledil je uvodni pozdravni govor Nine Pirnat, državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje ter dr. Danice Rotar Pavlič, predsednice odbora za pravno etična vprašanja pri ZZS. Mag. Leja Javornik Novak, ki je kot voditeljica projekta VESNA najzaslužnejša, da celotna kampanja dosega zastavljene cilje, je spregovorila o samem projektu in razmerju med zakonodajo in družbeno odgovornostjo. O nasilju nad ženskami kot javnozdravstvenem problemu sta spregovorila Barbara Mihevc Ponikvar v imenu nacionalne WHO koordinatorice za preprečevanje nasilja in Matej Vinko iz nacionalnega inštituta za javno zdravje. Darinka Klemenc je kot predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije predstavila 15-letno prizadevanje na področju nasilja nad ženskami v luči stroke zdravstvene in babiške nege.
Dr. Lilijana Šprah iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je govorila o prepoznavnosti in obravnavi žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti in predstavila ključne izsledke projektne raziskave. Dr. Maja Rus Makovec iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je govorila o profesionalni drži zdravstvenega delavca pri obravnavi nasilja nad ženskami vključno z kontekstualnimi dilemami. Opozorila je, podobno kot varuhinja, da moramo v bližnji prihodnosti tudi doseči, da se o tem problemu nasilja nad ženskami in v družini nasploh pogovarjamo in ga rešujemo v enakomernem razmerju med spoloma. Še zdaleč nesprejemljivo je, kot je pokazala udeležba na tokratnem posvetu, da je bilo prisotnih ogromno udeleženk, med tem ko je bilo moških vključno z avtorjem tega prispevka komaj pet (!?).
Dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana je predstavila nekaj presenetljivih primerov nasilja ter spregovorila o vlogi zdravnika družinske medicine pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini. Irena Špela Cvetežar je govorila o Vlogi zaposlenih v zdravstveni in babiški negi na področju obravnavanja nasilja nad ženskami. Sama pa opravlja naloge vodje delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Dr. Zalka Drglin iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izvedla predstavitev: Občutljiva skrb za ženske z izkušnjo nasilja. V popoldanskem delu pa je regijska koordinatorka za obravnavo nasilja v podravski regiji Francka Premzel govorila o vlogi CSD v primerih zaznave nasilja v družini. Janja Roblek iz Okrožnega sodišča v Kranju je predstavila svojo izvajanje z delovnim naslovom: Zdravnik in drugi zdravstveni delavci v vlogi priče. Kriminalistični inšpektor iz policijske uprave Koper, Cvetko Kokalj, sicer sociolog, je govoril o medinstitucionalnem sodelovanju pri obravnavi nasilja v družini. Maja Plaz iz Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja pa je predstavila pomen razumevanja vidika ženske, žrtve nasilja v družini, za učinkovitejšo pomoč.
Za sodobno civilizacijsko družbo se ne spodobi, da bi prihajalo do nasilja nad ženskami oziroma nasploh do nasilja v družinah. Za preprečevanje le tega in njegovo dokončno izkoreninjenje je potrebno združiti moči, znanja in izkušnje vseh institucij, nevladnega sektorja in posameznikov. Tabu tema na tem področju, prav po zaslugi tudi projekta VESNA in prizadevanja Direktorata za družino, je bila dodobra razblinjena na celotnem slovenskem prostoru in odprta so vrata, da s skupnimi predanimi prizadevanji preprečujemo na vsakem koraku in v vsakem momentu nasilje nad ženskami in v družini nasploh ter ga v doglednem času tudi izkoreninimo, po vzgledu skandinavskih držav.
Rudi Stegmüller
