Kakšno mentorstvo potrebujemo, projekt SUPER PSIHOLOGI
Na nedavni konferenci v Ljubljani z delovnim nazivom Kakšno mentorstvo potrebujemo sta sodelovali tudi organizaciji Mladinski center Prlekije in Mladinski svet Ljutomer
Konferenca Kakšno mentorstvo potrebujemo
S strani Norveškega finančnega mehanizma in nacionalnih sredstev RS je bil podprt projekt SUPER PSIHOLOG, ki poteka od februarja 2015 do junija 2016. Gre za projekt superviziranja prakse psihologov in razvoja programa usposabljanja mentrojev ter modela supervizirane prakse. Nosilec projekta je Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Projektni partnerji pa so: Društvo psihologov Slovenije, Norsk Psykologforening, Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Inštitut za psihološko svetovalne razvojne projekte – ISA institut. Na področju Pomurja sta v projekt med drugimi konkretno vključeni mentoriranka Nina Stegmüller ter njena mentorica Daša Könye iz IV. Osnovne šole v Murski Soboti. Njuna »zasluga« tudi je, da sta kot zunanji opazovalki na nedavni konferenci v Ljubljani z delovnim nazivom Kakšno mentorstvo potrebujemo sodelovali tudi organizaciji Mladinski center Prlekije in Mladinski svet Ljutomer.
Slovenski psihologi in strokovnjaki iz sorodnih pomagalnih ved so se
tako zbrali na omenjeni konferenci v okviru projekta SUPER PSIHOLOG, kjer
so razpravljali o smotrih in učinkih supervizirane prakse za psihologe
in njeni vlogi pri začetnikih samostojnega opravljanja psihološke
dejavnosti. Konference se je v celoti udeležilo več kot 60 udeležencev
in referentov. Na konferenci so poleg predstavitev prvih rezultatov
projekta, udeležence seznanili z organizacijo pripravništev na področju
zdravstva, socialnega dela ter vzgoje in zobraževanja. Predstavitve so
pa bile tudi namenjene povezovanju vlog mentorja in supervizorja v
kontekstu supervizirane prakse psihologov.
Cilji projekta SUPER PSIHOLOG so: - uveljaviti načela EuroPsy certifikata, ki podpira mednarodno zaposljivost in je dober kriterij strokovnosti dela psihologov v obdobju, ko v Sloveniji še nimamo zakona o psihološki dejavnosti. – Omogočati mladim psihologom kakovostne prve korake v psihološko delo, - Spodbujati visoko kakovost psihološkega dela z vzpostavitvijo mreže mentorjev in stalnih supervizijskih srečanj. V uvodnem predavanju je Vlasta Zabukovec, predsednica Društva psihologov Slovenije, predstavila sodobno paradigmo mentoriranja s poudarkom na mentorskem procesu in razvoju odnosa mentor – mentoriranec.
Tomaž Vec s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil koncept razvojno edukativnega modela supervizije in njegovo razmejitev z drugimi oblikami vodenja. Pojasnil je tudi pot od diplomanta do ekspertnega supervizorja, vlogo in pomen intervizije in potrebe po metasuperviziji.
Naslednji sklop predavanj je bil namenjen predstavitvam izkušenj z mentorstvom in supervizijo na področjih socialnega dela, zdravstva in vzgoje ter izobraževanja.
Valerija Bužan predsednica Socialne zbornice Slovenije je opozorila na zakonske podlage, ki opredeljujejo pripravništvo na področju socialnega dela in na neurejenost financiranja supervizije. Izpostavila je primere dobrih praks iz drugih držav Evropske unije.
Petra Bavčar, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, je predstavila izkušnje s pripravništvom za psihologe v zdravstvu. Izpostavila je Odredbo o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti, ki je v veljavi od leta 2013. Program med drugim zahteva najmanj štiri mesece kroženja pripravnika pri izvajalcih, ki opravljajo psihološko dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti, razvoj točno določnih kompetenc in naloge mentorja.
Izkušnje s pripravništvom za psihologe v vzgoji in izobraževanju je predstavila Špela Ševerkar, psihologinja na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Projekt SUPER PSIHOLOG, ki razvija nadgradnjo običajnega pripravništva in uvaja supervizirano prakso na vseh področjih psihološke dejavnosti, je podrobno predstavila Anja Podlesek z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerzue v Ljubljani. SUPER PSIHOLOG se naslanja na kompetenčni model EuroPsy in pomeni uskladitev slovenskih standardov izvajanja pripravništva za psihologe s standardi drugje v Evropi. Izjemno zanimiva je bila predstavitev konkretnih izkušenj projekta z vidika vseh deležnikov procesa supervizirane prakse: mentorice, mentoriranke, delodajalke in supervizorke mentorjev. Delavnico o načrtovanju prakse po modelu EuroPsy sta vodili Vlasta Zabukovec in Andreja Koler Križe iz Vrtca Mladi rod. Ajda Eiselt Čreslovnik, predstavnica Društva za supervizijo, je pa vodila predstavitveno delavnico razvoja edukativnega modela supervizije.
Pomembno je spoznanje, da je v slovenskem okolju vse več zavedanja o pomenu in pozitivnih učinkih mentorstva v obdobju pripravništva, ko naj bi imel psiholog začetnik v mentorju osebo, ki vodi njegov profesionalni razvoj in hkrati zna delovati kot supervizor, ko gre za posvetovanje ali refleksijo. V mentorskem procesu mentor psihologa začetnika pripravlja na samostojno opravljanje psihološke dejavnosti, na razvoj strokovne vloge, pomaga pri integraciji teoretičnega in praktičnega znanja ter skrbi za njegov osebni razvoj. Pomembna je njegova vloga tudi pri razreševanju etičnih dilem, osebnih stisk, povezanih z delom psihologa in z ohranjanjem duševnega zdravja.
Rudi Stegmüller
Cilji projekta SUPER PSIHOLOG so: - uveljaviti načela EuroPsy certifikata, ki podpira mednarodno zaposljivost in je dober kriterij strokovnosti dela psihologov v obdobju, ko v Sloveniji še nimamo zakona o psihološki dejavnosti. – Omogočati mladim psihologom kakovostne prve korake v psihološko delo, - Spodbujati visoko kakovost psihološkega dela z vzpostavitvijo mreže mentorjev in stalnih supervizijskih srečanj. V uvodnem predavanju je Vlasta Zabukovec, predsednica Društva psihologov Slovenije, predstavila sodobno paradigmo mentoriranja s poudarkom na mentorskem procesu in razvoju odnosa mentor – mentoriranec.
Tomaž Vec s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil koncept razvojno edukativnega modela supervizije in njegovo razmejitev z drugimi oblikami vodenja. Pojasnil je tudi pot od diplomanta do ekspertnega supervizorja, vlogo in pomen intervizije in potrebe po metasuperviziji.
Naslednji sklop predavanj je bil namenjen predstavitvam izkušenj z mentorstvom in supervizijo na področjih socialnega dela, zdravstva in vzgoje ter izobraževanja.
Valerija Bužan predsednica Socialne zbornice Slovenije je opozorila na zakonske podlage, ki opredeljujejo pripravništvo na področju socialnega dela in na neurejenost financiranja supervizije. Izpostavila je primere dobrih praks iz drugih držav Evropske unije.
Petra Bavčar, predstavnica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, je predstavila izkušnje s pripravništvom za psihologe v zdravstvu. Izpostavila je Odredbo o programu pripravništva in strokovnega izpita za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti, ki je v veljavi od leta 2013. Program med drugim zahteva najmanj štiri mesece kroženja pripravnika pri izvajalcih, ki opravljajo psihološko dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti, razvoj točno določnih kompetenc in naloge mentorja.
Izkušnje s pripravništvom za psihologe v vzgoji in izobraževanju je predstavila Špela Ševerkar, psihologinja na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Projekt SUPER PSIHOLOG, ki razvija nadgradnjo običajnega pripravništva in uvaja supervizirano prakso na vseh področjih psihološke dejavnosti, je podrobno predstavila Anja Podlesek z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerzue v Ljubljani. SUPER PSIHOLOG se naslanja na kompetenčni model EuroPsy in pomeni uskladitev slovenskih standardov izvajanja pripravništva za psihologe s standardi drugje v Evropi. Izjemno zanimiva je bila predstavitev konkretnih izkušenj projekta z vidika vseh deležnikov procesa supervizirane prakse: mentorice, mentoriranke, delodajalke in supervizorke mentorjev. Delavnico o načrtovanju prakse po modelu EuroPsy sta vodili Vlasta Zabukovec in Andreja Koler Križe iz Vrtca Mladi rod. Ajda Eiselt Čreslovnik, predstavnica Društva za supervizijo, je pa vodila predstavitveno delavnico razvoja edukativnega modela supervizije.
Pomembno je spoznanje, da je v slovenskem okolju vse več zavedanja o pomenu in pozitivnih učinkih mentorstva v obdobju pripravništva, ko naj bi imel psiholog začetnik v mentorju osebo, ki vodi njegov profesionalni razvoj in hkrati zna delovati kot supervizor, ko gre za posvetovanje ali refleksijo. V mentorskem procesu mentor psihologa začetnika pripravlja na samostojno opravljanje psihološke dejavnosti, na razvoj strokovne vloge, pomaga pri integraciji teoretičnega in praktičnega znanja ter skrbi za njegov osebni razvoj. Pomembna je njegova vloga tudi pri razreševanju etičnih dilem, osebnih stisk, povezanih z delom psihologa in z ohranjanjem duševnega zdravja.
Rudi Stegmüller
