Žive jaslice pričarale Jezusovo rojstvo

V različnih slovenskih krajih, bodisi na prostem, pod zemljo, v hiši, stanovanju, kapelici ali cerkvi, je v teh dneh na ogled veliko lepih in zanimivih jaslic, ki nas v tem božičnem času, v takšnih in drugačnih oblikah, iz takšnih in drugačnih materialov, živih in umetnih, povezujejo z Jezusovim rojstvom. Torej, predbožični čas je čas, ko svojo ustvarjalnost in domišljijo sprostijo mnogi, ki uživajo v izdelavi jaslic. Nekateri ustvarijo svoje izvirne izdelke in jih predstavijo širši javnosti, bodisi na različnih razstavah jaslic, ki jih je v tem času kar nekaj, ali jih postavijo kar pred svoj dom, v občudovanje mimoidočim, drugi pa svoje umetnine postavijo zgolj "za svojo dušo" in jih lahko občudujejo le domači in priložnostni obiskovalci.

In takšen običaj že desetletja gojijo v družini Ludvika Slaviča iz Podgrada pri Gornji Radgoni, kjer nam je gospodar o postavljanju jaslic povedal veliko zanimivega. "Postavljanje jaslic je bilo v naši družini vedno nekaj najlepšega. Pri postavljanju, to je potekalo na božični večer, smo sodelovali vsi člani družine. Ko smo postavili jaslice in okrasili božično drevesce, razume se, da v večini z doma narejeni okraski, pozlačenimi orehi in slično, smo ob jaslicah molili rožni venec in nato šli k polnočnici. To je bilo za družino nekaj posebnega. Spominjam se, to so nam povedali starši, da so po drugi svetovni vojni prezirali tiste, ki so postavljali jaslice. Kot je dejal oče, so jih postavljali pri zatemnjenih oknih, da kak »špicelj« ni videl v notranjost. Danes jih postavljamo brez strahu. Jaz jih v naši hiši postavljam že 40 let. Za jaslice, katerim namenjam del sobe, sem izdelal hišice in cerkev iz kartona, tudi večino okraskov smo naredili doma, nekaj pa tudi kupili. Naredil sem tudi podstavek in ograjo okoli jaslic. Jaslice in smrečici pa je dokončno uredila hčerka Zdenka, ki z možem Nikolom Petrovičem in družino živi v Lutvercih. Ker mi je žena Elza že 10 let invalidka, saj je po kapi paraplegik, hčerka vsakodnevno prihaja domov. Za to sem ji zelo hvaležen".

Seveda ne gre prezreti, da je Ludvik rojen leta 1944 v Črešnjevcih, na drugi strani Gornje Radgone. Zato ni čudno, da je dolga leta igral tamburico pri Tamburaškem društvu Peter Dajnko Črešnjevci.