Zaradi nepravilnosti pri zapiranju ormoške tovarne sladkorja, Slovenija ob 8,7 milijona evrov
Slovenija je tožbo zoper odločitev evropske komisije vložila prepozno
Tovarna sladkorja Ormož
Medtem ko so izsledki študije mariborske kmetijske fakultete o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji pokazali, da bi med drugim oživitev pridelave sladkorne pese lahko bila ekonomsko upravičena, potencialno pa tudi investicija v tovarno, na drugi strani Slovenija zaradi nepravilnosti pri zapiranju Tovarne sladkorja Ormož (TSO), mora plačati 8,7 milijona evrov.
Kot poroča Dnevnik, je Slovenija prepozno oddala tožbo zoper evropsko komisijo, ki jo je oglobila zaradi nepravilnosti pri zapiranju tovarne sladkorja, zato bo morala plačati odmerjeno kazen. O tem primeru tožbe, smo pisali že lani, Splošno sodišče Evropske unije v Luksemburgu pa je Slovenijo že 23. novembra lani obvestilo, da je izgubila tožbo proti evropski komisiji zaradi 8,7 milijona evrov vredne kazni, ki ji jo je ta odmerila zavoljo nepravilnosti pri razgradnji TSO. Še več, sodišče o tožbi sploh ni vsebinsko odločalo, saj jo je zavrglo, ker jo je slovensko državno pravobranilstvo oddalo prepozno, pristojni pa o tem sploh niso obvestili slovenskih davkoplačevalcev, saj so o tej polomiji, povezani z ormoško tovarno sladkorja, pri Dnevniku izvedeli po naključju, javnost pa bi moralo seznaniti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Naj spomnimo, da se je nizozemski lastnik TSO, kateremu je lastniški delež najprej prodala država, nato pa še kmetijske zadruge, leta 2006, po sprejetju evropske sladkorne reforme odločil, da v Ormožu sladkorja ne bodo več proizvajali. V zameno za opustitev proizvodnje in popolno razgradnjo tovarne je iz Bruslja dobil skoraj 35 milijonov evrov. Leta 2010 je Evropska komisija v TSO opravila revizijo, v okviru katere je ugotovila, da program ni bil ustrezno izveden, saj niso porušili silosov za shranjevanje sladkorja, in da tako ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Komisija je zato od Slovenije terjala vračilo 25 odstotkov izplačane pomoči, kar znaša 8,7 milijona evrov. Slovenija se je na odločitev odzvala s tožbo, saj je po mnenju vlade kazen bila nesorazmerna, saj je zakonodaja, ki to področje ureja, ohlapna, sodišče EU-ja pa je po vladnih navedbah v primeru Italije že dopustilo možnost, da odstranitev silosov ne velja, če so se le-ti uporabljali le za skladiščenje kvotnega sladkorja drugih proizvajalcev ali kvotnega sladkorja, ki je bil odkupljen od drugih proizvajalcev.
Proti evropski komisiji je nato 6. marca 2015 na splošno sodišče EU bila tožba tudi vložena, a prepozno, saj je po mnenju sodišča rok zanjo potekel 4. marca 2015 opolnoči. Sodišče je tožbo označilo za nedopustno in jo zavrglo, za Slovenijo pa je tako bitka bila dokončno izgubljena.
Naj spomnimo, da se je nizozemski lastnik TSO, kateremu je lastniški delež najprej prodala država, nato pa še kmetijske zadruge, leta 2006, po sprejetju evropske sladkorne reforme odločil, da v Ormožu sladkorja ne bodo več proizvajali. V zameno za opustitev proizvodnje in popolno razgradnjo tovarne je iz Bruslja dobil skoraj 35 milijonov evrov. Leta 2010 je Evropska komisija v TSO opravila revizijo, v okviru katere je ugotovila, da program ni bil ustrezno izveden, saj niso porušili silosov za shranjevanje sladkorja, in da tako ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Komisija je zato od Slovenije terjala vračilo 25 odstotkov izplačane pomoči, kar znaša 8,7 milijona evrov. Slovenija se je na odločitev odzvala s tožbo, saj je po mnenju vlade kazen bila nesorazmerna, saj je zakonodaja, ki to področje ureja, ohlapna, sodišče EU-ja pa je po vladnih navedbah v primeru Italije že dopustilo možnost, da odstranitev silosov ne velja, če so se le-ti uporabljali le za skladiščenje kvotnega sladkorja drugih proizvajalcev ali kvotnega sladkorja, ki je bil odkupljen od drugih proizvajalcev.
Proti evropski komisiji je nato 6. marca 2015 na splošno sodišče EU bila tožba tudi vložena, a prepozno, saj je po mnenju sodišča rok zanjo potekel 4. marca 2015 opolnoči. Sodišče je tožbo označilo za nedopustno in jo zavrglo, za Slovenijo pa je tako bitka bila dokončno izgubljena.
