V Logarovcih je Jožefa Kovačič praznovala svoj 103. rojstni dan
Njen recept za dolgo in srečno življenje je zmerno, a ne pretirano delo, uživanje domače hrane, pa po kosilu kak kozarček belega vina
Jožefa Kovačič s pranečakinjo Barbaro
V prleški vasi Logarovci na Murskem polju v Prlekiji v občini in župniji Križevci pri Ljutomeru je na svojem domu v petek, 12. februarja, praznovala svoj 103. rojstni dan Jožefa Kovačič, ki se je rodila davnega 12. februarja leta 1913 v vasi Terbegovci pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Kot jo po domače kličejo Kovačičeva Zefika je v svojem 103. letu
življenja marsikaj doživela in preživela od vojnih, političnih sprememb,
menjave denarja, a kljub letom je še vedno vitalna in čila prleška
ženica. Vse življenje je bila samska, saj ni bila nikoli poročena, vedno
je živela preprosto kmečko življenje, saj se spominja tudi povojnega
pomanjkanja in drugih tegob, ki so doletela prleškega človeka.
Izhaja iz kmečke družine, zato ji delo, kjer koli je delala ni bilo tuje, ampak ga je z veseljem opravljala. V mladosti je delala v Srbiji, v Kočevju in v tekstilni tovarni v Mariboru. V Logarovcih živi že 55 let, kajti pod svojo streho so jo na stara leta vzeli k sebi nečak Milan, z ženo Mileno in pranečakinjo Barbaro, ki za teto lepo, skrbno in vzorno skrbijo. Slavljenka Jožefa jesen življenja preživlja mirno s obujanjem spominov na mladostna leta. Čeprav ima za seboj 103 križev življenja je dobrega in odprtega srca, vedno nasmejana in prijazna ženica.
Ob obisku ob njenem rojstnem dnevu v Logarovcih je bila našega obiska zelo vesela, povedala je, da je v mladosti rada kuhala. Jožefa pa vse skozi v sebi čuti dobrodelnost, ki jo je v prejšnjih letih delila, kot članica gasilskega društva Logarovci in krajevne organizacije Rdečega križa Logarovci. Čeprav je navkljub letom njeni korak bolj počasnejši, se sedaj v zimskem času zadržuje v toplem prostoru, poleti pa je rada zunaj na soncu in svežem zraku. Njen recept za dolgo in srečno življenje je zmerno, a ne pretirano delo, uživanje domače hrane, pa po kosilu kak kozarček belega vina.
Ob praznovanju svojega 103. rojstnega dne je dejala, da je sicer vesela in srečna, da se je učakala tako visoke starosti, domači so ji za rojstni dan pripravili posebno slavje. Za njen rojstni dan so ji prišli voščit njeni najdražji, sorodniki, znanci, prijatelji, člani Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru. Tisti dan, ko je Jožefa praznovala svoj rojstni dan, so se na vratih njenega doma kljuke kar podajale. Slavljenka je kar žarela od veselja in sreča, da na stara leta ni pozabljena in osamljena.
Izhaja iz kmečke družine, zato ji delo, kjer koli je delala ni bilo tuje, ampak ga je z veseljem opravljala. V mladosti je delala v Srbiji, v Kočevju in v tekstilni tovarni v Mariboru. V Logarovcih živi že 55 let, kajti pod svojo streho so jo na stara leta vzeli k sebi nečak Milan, z ženo Mileno in pranečakinjo Barbaro, ki za teto lepo, skrbno in vzorno skrbijo. Slavljenka Jožefa jesen življenja preživlja mirno s obujanjem spominov na mladostna leta. Čeprav ima za seboj 103 križev življenja je dobrega in odprtega srca, vedno nasmejana in prijazna ženica.
Ob obisku ob njenem rojstnem dnevu v Logarovcih je bila našega obiska zelo vesela, povedala je, da je v mladosti rada kuhala. Jožefa pa vse skozi v sebi čuti dobrodelnost, ki jo je v prejšnjih letih delila, kot članica gasilskega društva Logarovci in krajevne organizacije Rdečega križa Logarovci. Čeprav je navkljub letom njeni korak bolj počasnejši, se sedaj v zimskem času zadržuje v toplem prostoru, poleti pa je rada zunaj na soncu in svežem zraku. Njen recept za dolgo in srečno življenje je zmerno, a ne pretirano delo, uživanje domače hrane, pa po kosilu kak kozarček belega vina.
Ob praznovanju svojega 103. rojstnega dne je dejala, da je sicer vesela in srečna, da se je učakala tako visoke starosti, domači so ji za rojstni dan pripravili posebno slavje. Za njen rojstni dan so ji prišli voščit njeni najdražji, sorodniki, znanci, prijatelji, člani Društva upokojencev Križevci pri Ljutomeru. Tisti dan, ko je Jožefa praznovala svoj rojstni dan, so se na vratih njenega doma kljuke kar podajale. Slavljenka je kar žarela od veselja in sreča, da na stara leta ni pozabljena in osamljena.
