Centralno ogrevanje na polena
Kdaj se centralno ogrevanje na polena (drva) splača
Ogrevanje na drva
Centralno ogrevanje na trdo gorivo je posebej ekonomsko privlačno za tistega, kateri se ne boji dela z lesom.
Les kot gorivo za ogrevanje uživa veliko popularnost. Je relativno poceni in zgoreva praktično nevtralen CO2. Pri zgorevanju goriva se porablja kisik (O2) in nastaja nezaželeni ogljikov dioksid (CO2), ki povzroča učinke tople grede. Pri zgorevanju lesa je treba pojasniti, da je z vidika izpustov CO2 nevtralno gorivo, ker pri zgorevanju nastaja CO2 pri fotosintezi pa se porablja CO2. Z poleni lahko ogrevamo celotno hišo. Je optimalni sistem ogrevanja, vendar zaradi potrebe po ročnem polnjenju žal ni za vsakogar. V zadnjih letih je ogrevanje z lesom doživelo pravi razcvet. V delovanju je največ kaminov in kaminskih peči. Vendar v večini primerov tako ogrevanje služi le kot dopolnilo osnovnemu ogrevanju. Samostojno ogrevanje na polena je precej nišno.
Les kot gorivo za ogrevanje uživa veliko popularnost. Je relativno poceni in zgoreva praktično nevtralen CO2. Pri zgorevanju goriva se porablja kisik (O2) in nastaja nezaželeni ogljikov dioksid (CO2), ki povzroča učinke tople grede. Pri zgorevanju lesa je treba pojasniti, da je z vidika izpustov CO2 nevtralno gorivo, ker pri zgorevanju nastaja CO2 pri fotosintezi pa se porablja CO2. Z poleni lahko ogrevamo celotno hišo. Je optimalni sistem ogrevanja, vendar zaradi potrebe po ročnem polnjenju žal ni za vsakogar. V zadnjih letih je ogrevanje z lesom doživelo pravi razcvet. V delovanju je največ kaminov in kaminskih peči. Vendar v večini primerov tako ogrevanje služi le kot dopolnilo osnovnemu ogrevanju. Samostojno ogrevanje na polena je precej nišno.
Za centralno ogrevanje na drva potrebujete veliko lesa
Letna poraba drv je ogromna. Primer izračuna: gospodinjstvo porabi za ogrevanje 20.000 kilovatnih ur – enakovredno približno 2.000 litrov kurilnega olja – kar je okoli šest do sedem ton hlodov na leto. To je približno 15 kubičnih metrov.
Uplinjevalni kotel z ročnim dodajanjem drv
Za razliko od peletov ali sekancev, ki se napajajo samodejno preko transportnega naprave moramo pri kotlu na drve dodajati ročno. Za ogrevanje in pripravo tople vode se dnevno zažge med 20 in 50 kg lesa, ki se shrani v primernem zalogovniku prostornine med 1000 in 2000 litrov in tako imamo toplo vodo na voljo ko jo potrebujemo in ne samo tedaj ko deluje kotel.
Ogrevanje z lesom je ekološko
Les je domači in obnovljiv vir energije. Ogrevanje na polena ima ekološke prednosti zlasti na podeželju. Tudi pri sodobnih kotlih na polena so emisije prahu še vedno precej nad nivojem kotlov na olje in plinskih kotlov, zato jih z okoljskega vidika ocenjuje predvsem kritično v mestih in gosto naseljenih mestnih območjih z visoko stopnjo izpostavljenosti prahu. Medtem ko na območjih z nizko stopnjo izpostavljenosti prahu odtehtajo prednosti ogrevanja na drva. Kakovost zgorevanja pri kurilni napravi z ročnim dodajanjem drv je bistveno bolj odvisna od samega uporabnika, tako glede priprave goriva, same zakuritve, dodajana drv v kurišče, ponovne naložitve, kot tudi odstranjevanja pepela iz kurišča.
Ogrevanje na polena, »je nekaj za ljudi, ki uživajo v lesu«
Ekonomsko je ogrevanje na polena še posebej privlačno, če smo pripravljeni za to tudi sami ročno delati. Velikokrat se uporabi izraz, da je to ogrevanje primerno za ljudi ki uživajo ob delu z lesom. Razlog za večjo uporabo lesa pa trenutno tudi slabša ekonomska situacija uporabnikov, ker je toplota pridobljena iz lesa cenejša kot iz drugih goriv. Cene polen se razlikujejo glede na fazo njihove pripravljenosti. Za kubični meter končno pripravljenih polen dobre kakovosti boste plačali približno 80€. Za sveže še neobdelan les znašajo cene samo polovico tega zneska.
Pri cepilniku ne smemo gledati samo na njegovo ceno. Necepljena polena so seveda cenejša. Cepilniki nam zelo olajšajo predelavo, vendar je potrebno biti pri nakupu pozoren, saj lahko pri napačno izbrani opremi gre marsikaj narobe. V kolikor se odločimo da bomo sami razrezali deblo na potrebno dolžino, potrebujemo seveda motorno žago. Velikost polen je približno do 50 centimetrov (to je standardna velikost večine uplinjevalnih kotlov). Seveda je potrebno pred sušitvijo les razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti proti dežju in pravilno skladiščiti. Posekamo jih praviloma v decembru ali januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja. Močen cepilnik nam pri tem olajša delo, čeprav čas in trud bomo morali kljub temu vložit.
Skladiščenje polen
Za skladiščenje polen potrebujemo dovolj prostora. Za letno porabo 15 kubičnih metrov, potrebujemo vsaj 45 kubičnih metrov prostora. Les se suši približno dve leti, zato ga je potrebno zaščititi pred dežjem in vlago. Za kurjenje ne sme imeti več kot 20% vlage, še bolje je od 12-15%. Vlažnost posekanega lesa je cca. 40-60%. Cenovno in okolju prijazno je najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv. V nasprotnem primeru se vrednost za ogrevanje znatno zmanjša in emisije prahu se povečujejo.
Ogrevanje na polena kombinirajte z drugim sistemom
Poleg finančnega in okoljskega vidika ogrevanja z poleni ima prednost tudi s svojo prilagodljivostjo. To je mogoče kombinirati s skoraj vsemi ostalimi sistemi ogrevanja, tudi s sončnimi kolektorji. Zlasti v sončnih mesecih imamo toliko sončne energije, da je potrebno ogrevanje s poleni samo občasno. To zmanjša letno porabo lesa in z njim povezanimi stroški.
Stroški in spodbujanje ogrevanja na polena
Za dober kotel na polena z 20kw moči, vključno z zalogovnikom bomo morali odšteti med 5-8.000€. Pomembno je, da izberemo monterja ki se na to res spozna in zna pravilno povezati medsebojne sisteme za optimalen izkoristek. Obstajajo ekstremne razlike v kakovosti, opozarjajo strokovnjaki. Kdor gleda samo na najnižjo ceno pogosto ni zadovoljen, saj porabi veliko več lesa, kot pa je na začetku pričakoval. Spodbujanje ogrevanja na les je tudi v porastu zaradi stimulacij oz. subvencij pri kurilnih napravah na biomaso s strani države.
Natalija Flegar
Vir: Ogrevanje na polena
Letna poraba drv je ogromna. Primer izračuna: gospodinjstvo porabi za ogrevanje 20.000 kilovatnih ur – enakovredno približno 2.000 litrov kurilnega olja – kar je okoli šest do sedem ton hlodov na leto. To je približno 15 kubičnih metrov.
Uplinjevalni kotel z ročnim dodajanjem drv
Za razliko od peletov ali sekancev, ki se napajajo samodejno preko transportnega naprave moramo pri kotlu na drve dodajati ročno. Za ogrevanje in pripravo tople vode se dnevno zažge med 20 in 50 kg lesa, ki se shrani v primernem zalogovniku prostornine med 1000 in 2000 litrov in tako imamo toplo vodo na voljo ko jo potrebujemo in ne samo tedaj ko deluje kotel.
Ogrevanje z lesom je ekološko
Les je domači in obnovljiv vir energije. Ogrevanje na polena ima ekološke prednosti zlasti na podeželju. Tudi pri sodobnih kotlih na polena so emisije prahu še vedno precej nad nivojem kotlov na olje in plinskih kotlov, zato jih z okoljskega vidika ocenjuje predvsem kritično v mestih in gosto naseljenih mestnih območjih z visoko stopnjo izpostavljenosti prahu. Medtem ko na območjih z nizko stopnjo izpostavljenosti prahu odtehtajo prednosti ogrevanja na drva. Kakovost zgorevanja pri kurilni napravi z ročnim dodajanjem drv je bistveno bolj odvisna od samega uporabnika, tako glede priprave goriva, same zakuritve, dodajana drv v kurišče, ponovne naložitve, kot tudi odstranjevanja pepela iz kurišča.
Ogrevanje na polena, »je nekaj za ljudi, ki uživajo v lesu«
Ekonomsko je ogrevanje na polena še posebej privlačno, če smo pripravljeni za to tudi sami ročno delati. Velikokrat se uporabi izraz, da je to ogrevanje primerno za ljudi ki uživajo ob delu z lesom. Razlog za večjo uporabo lesa pa trenutno tudi slabša ekonomska situacija uporabnikov, ker je toplota pridobljena iz lesa cenejša kot iz drugih goriv. Cene polen se razlikujejo glede na fazo njihove pripravljenosti. Za kubični meter končno pripravljenih polen dobre kakovosti boste plačali približno 80€. Za sveže še neobdelan les znašajo cene samo polovico tega zneska.
Pri cepilniku ne smemo gledati samo na njegovo ceno. Necepljena polena so seveda cenejša. Cepilniki nam zelo olajšajo predelavo, vendar je potrebno biti pri nakupu pozoren, saj lahko pri napačno izbrani opremi gre marsikaj narobe. V kolikor se odločimo da bomo sami razrezali deblo na potrebno dolžino, potrebujemo seveda motorno žago. Velikost polen je približno do 50 centimetrov (to je standardna velikost večine uplinjevalnih kotlov). Seveda je potrebno pred sušitvijo les razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti proti dežju in pravilno skladiščiti. Posekamo jih praviloma v decembru ali januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja. Močen cepilnik nam pri tem olajša delo, čeprav čas in trud bomo morali kljub temu vložit.
Skladiščenje polen
Za skladiščenje polen potrebujemo dovolj prostora. Za letno porabo 15 kubičnih metrov, potrebujemo vsaj 45 kubičnih metrov prostora. Les se suši približno dve leti, zato ga je potrebno zaščititi pred dežjem in vlago. Za kurjenje ne sme imeti več kot 20% vlage, še bolje je od 12-15%. Vlažnost posekanega lesa je cca. 40-60%. Cenovno in okolju prijazno je najbolj sprejemljivo naravno sušenje drv. V nasprotnem primeru se vrednost za ogrevanje znatno zmanjša in emisije prahu se povečujejo.
Ogrevanje na polena kombinirajte z drugim sistemom
Poleg finančnega in okoljskega vidika ogrevanja z poleni ima prednost tudi s svojo prilagodljivostjo. To je mogoče kombinirati s skoraj vsemi ostalimi sistemi ogrevanja, tudi s sončnimi kolektorji. Zlasti v sončnih mesecih imamo toliko sončne energije, da je potrebno ogrevanje s poleni samo občasno. To zmanjša letno porabo lesa in z njim povezanimi stroški.
Stroški in spodbujanje ogrevanja na polena
Za dober kotel na polena z 20kw moči, vključno z zalogovnikom bomo morali odšteti med 5-8.000€. Pomembno je, da izberemo monterja ki se na to res spozna in zna pravilno povezati medsebojne sisteme za optimalen izkoristek. Obstajajo ekstremne razlike v kakovosti, opozarjajo strokovnjaki. Kdor gleda samo na najnižjo ceno pogosto ni zadovoljen, saj porabi veliko več lesa, kot pa je na začetku pričakoval. Spodbujanje ogrevanja na les je tudi v porastu zaradi stimulacij oz. subvencij pri kurilnih napravah na biomaso s strani države.
Natalija Flegar
Vir: Ogrevanje na polena
